GZS zadovoljen, sindikati na okopih, Fiskalni svet zaskrbljen

Pod krinko blaženja krize bodo delavci žejni prepeljani čez vodo, interventni zakon ostro kritizirajo sindikati.

"S tem ko uvaja to – recimo temu razvojno kapico, gre pa za socialno kapico – s tem bo zakon koristil samo tistim, ki imajo že danes največ. Od nje ne bodo imeli koristi državljani, ki dobivamo plačo pod pragom, ki je naveden v zakonu, to je 7500 evrov," je bil jasen predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.

Kar v praksi pomeni, da bi posamezniku s plačo, denimo, 10 tisočakov bruto trgali prispevke, kot da ne bi imel plače višje od sedmih tisočakov in pol. Posameznik bi tako prejel višji neto dohodek, delodajalec pa za to ne bi imel dodatnega stroška.

Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pozdravljajo uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, saj da to podjetjem omogoča ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšuje odhajanje kadrov v tujino. Sami bi mejo do leta 2030 sicer spustili na 6000 evrov.

"Jaz bi rad videl, koliko ljudi v Sloveniji prejema to plačo, in zgolj tem ljudem bo ta socialna kapica koristila," pa odgovarja Zorko.

Predlog zakona, ki naslavlja samostojne podjetnike in uvedbo mikro s. p.-jev, pa da je, nadaljuje, nevaren in izključujoč. "Dejansko lahko pomeni, da se bo mladim, ki bodo vstopali na trg dela, bolj splačalo iti v samostojno podjetništvo, kot pa imeti redno pogodbo o zaposlitvi. Ampak mi ne smemo priti v situacijo, ko bodo samostojni podjetniki, ki imajo 100 ali 150 tisoč evrov prihodkov, plačevali manj kot pa delavci z minimalno plačo," opozarja.

Kot pomemben ukrep gospodarstveniki vidijo možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ker bi to lahko pomagalo tudi pri pomanjkanju delovne sile. Vendar opozarjajo, da bo treba paziti, da se s tem ne bo ustvarila previsoka razlika med dohodki mladih in starejših.

Nad zakonom pa je resno zaskrbljen tudi Fiskalni svet. "Ta zakon po ocenah fiskalnega sveta ustvari približno 900 milijonov globoko finančno luknjo, to je približno en odstotek BDP. Je Fiskalni svet tudi opozoril, da naj odločevalci nikakor ne dopustijo sprejemanja takšnih ukrepov, ki bi slabšali strukturni položaj javnih financ," svari njegov predsednik Davorin Kračun.

Proračun bi najbolj obremenile prav pokojninske spremembe, dodaja Kračun, že v nekaj mesecih bi tako prišli v območje presežnega primanjkljaja.