Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je za plenarno zasedanje pripravil tri zakonske novele, ki bodo po besedah pravosodnega ministra Lovra Šturma na sistemski način prispevale k odpravi sodnih zaostankov. Gre za novelo zakona o notariatu, ki je največ polemik sprožila zaradi zmanjšanja pristojnosti notarske zbornice, novelo zakona o prekrških ter novelo zakona o izvršbi in zavarovanju.
Z novelo zakona o notariatu naj bi zaostrili tako disciplinsko kot tudi odškodninsko odgovornost notarjev. Bistvo predlaganih sprememb je predvsem razbremeniti sodišča z razširitvijo pristojnosti notarjev, povečati nadzor javnosti z določitvijo, da so prihodki notarjev javni, ter povečati učinkovitost poslovanja notarjev s tem, da bodo imeli notarji dostop do podatkov o strankah ter z uvedbo elektronskega poslovanja, je pojasnil minister Šturm.
Ministru več, notarski zbornici manj pristojnosti
Z namenom povečanja pravne varnosti strank se bodo povečale pristojnosti ministra za pravosodje; na podlagi odločitve ministra ali predsednika višjega sodišča se bodo morali disciplinski postopki obvezno uvesti, minister bo lahko uvedel tudi postopek zoper predsednika zbornice, večje pa bodo tudi pristojnosti ministra pri imenovanju predsednika in članov disciplinskih komisij.
Novela pa zmanjšuje pristojnosti notarske zbornice, ki se ji odvzema vse pristojnosti na področju določanja notarskih tarif, imenovanja notarjev na prosta notarska mesta, sklepanja zavarovalnih pogodb za škodo, za katero je notar odgovoren, ter pri disciplinskih postopkih.
LDS na strani zbornice
Prav zaradi zmanjševanja pristojnosti notarske zbornice so večino dopolnil vložili poslanci liberalne demokracije. Med drugim predlagajo, da se obstoječa ureditev ne spreminja, saj bi v nasprotnem primeru odpravili vlogo notarske zbornice pri imenovanju notarjev na prosto notarsko mesto, pri določanju notarskih tarif ter pri sklepanju zavarovalnih pogodb.
Po besedah poslanca LDS Pavla Gantarja na takšno razvrednotenje notarske zbornice ni mogoče pristati, saj novela krši položaj notarjev in jih spreminja v javne uslužbence. Tudi Miran Potrč (SD) kljub podpori ciljem, ki jih novela zasleduje, meni, da so nekateri ukrepi nepotrebni. Nobenega dvoma ni, da je minister že sedaj vplival na imenovanje notarjev, sedanji predlog pa zbornico še dodatno izključuje, meni Potrč.
V zbornici ogorčeni
Z rešitvami se ne strinjajo niti njeni predstavniki. Kot je dejal predsednik zbornice Anton Rejec, s cilji predlagatelja sicer v celoti soglaša, a s predlaganimi spremembami po njegovem mnenju ne bodo v celoti doseženi. Pristojnosti zbornice so tako iz zakona izpadle, kar ni korak k razbremenitvi sodstva, je opozoril. Predsednik zbornice hkrati opozarja, da notarji svojo dejavnost opravljajo kot svobodni poklic, zato bi moral biti vpliv nanjo minimalen.
A poslanska večina predlogov ni podprla. Vladno stališče je zagovarjal poslanec SDS Dimitrij Kovačič, ki meni, da se določene pristojnosti notarske zbornice sicer zmanjšujejo, a nikakor ne gre za rigorozne rešitve. Tako bo imela zbornica tudi po sprejetju novele možnost podati mnenje, kar pomeni, da se njene pristojnosti ne ukinjajo. Anton Kokalj (NSi) pa je opozoril, da notarji opravljajo javno službo, zato je logično, da pogoje njihovega dela določa država.
Za hitrejše postopke izvršbe preživnin
Glavni namen novele zakona o izvršbi in zavarovanju pa naj bi bil pospešiti izvršilne postopke. Več kot polovico sodnih zaostankov namreč predstavljajo ravno zaostanki na področju izvršbe, je pojasnil Šturm, zato je ta zakon pomemben za uresničevanje projekta Lukenda.
Novela predvideva, da se bodo predlogi za izvršbo lahko vlagali na obrazcih, tako po pošti kot po elektronski poti, prilagati pa jim ne bo več treba nobenih listin in dokazov. Ukinja tudi teritorialno pristojnost izvršiteljev, poleg tega pa predlagana novela znižuje zahtevano stopnjo izobrazbe za opravljanje poklica izvršitelja s sedme na peto, torej srednješolsko izobrazbo. Po Šturmovih besedah namreč med višje izobraženimi zanimanja za ta poklic ni.
Poenotena evidenca prekrškov
Z novelo zakona o prekrških pa naj bi poenotili evidence na področju prekrškov ter razbremenili policijo in sodišča, je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt. Za dajanje podatkov iz evidenc o odločbah o prekrških so po predlogu novele pristojni prekrškovni organi oziroma ministrstvo za pravosodje, kadar odloča sodišče. Zaradi potrebe po poenostavitvah postopanja policije se predlaga tudi uvedba plačilnega naloga v posebnih primerih, in sicer le za kršitve zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih, o nadzoru prehoda prek državne meje in predpisov o javnih zbiranjih. Predlaga se tudi uvedba polovičnega plačila globe, izrečene z odločbo o prekršku.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.