Opozicija ostro nad Vrtovčevo napoved: 'Resna grožnja vladavini prava'

Predsednik NSi Jernej Vrtovec se je v nagovoru na nedeljskem srečanju članov in simpatizerjev NSi v Šentrupertu odzval na informacije, da je obtožni predlog zoper tri vidne člane NSi, ki ga je Specializirano državno tožilstvo vložilo zaradi sumov zlorabe položaja v komisiji DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), na sodišču prestal formalni in materialni preizkus.

Po Vrtovčevem prepričanju je šlo pri vložitvi obtožnega predloga "za umetno ustvarjeno afero, za konstrukt", poslanci pa so zato, ker so opravljali svojo nalogo, deležni diskreditacij, ovadb in postopkov. "Bodo pa odgovornost sprejeli tisti – in to kmalu –, ki so ta konstrukt zrežirali, in za to si bomo tudi prizadevali v okviru nove zakonodaje, ki bo preganjala tudi tiste, ki po nedolžnem preganjajo ljudi v tej državi," je v nedeljo napovedal predsednik NSi in minister za infrastrukturo v novi vladi.

Kaj oziroma koga točno je imel Vrtovec s tem v mislih, v Novi Sloveniji danes ne pojasnjujejo. V primeru nenapovedanega nadzora na Policiji, o katerem je Vrtovec govoril, pa so zadevo sprva obravnavali na Policiji, jo predali Specializiranemu državnemu tožilcu, ki je obtožni predlog nato vložil.

Iz tožilskih vrst zato danes kritično. Opozarjajo, da je delo državnih tožilcev redno strokovno pregledano, v primeru hujših kršitev pa da se uvedejo disciplinski postopki.

Dodajajo tudi, da se nikakor ne strinjajo z uvedbo posebne odškodninske ali kazenske odgovornosti tožilcev, saj bi to lahko pomembno vplivalo na njihovo neodvisnost ter ustvarjalo obrambno odločanje, kar bi lahko škodovalo učinkovitemu pregonu kaznivih dejanj v javnem interesu.

Alenka Bratušek (Svoboda) je v izjavi za medije ob robu seje DZ člane NSi pozvala, naj se "pogledajo v ogledalo, ker oni vsepovprek obtožujejo brez kakršnihkoli odločitev". V primeru Knovsa gre po njenih besedah za "postopek, ki sta ga do tega, da bodo obravnavani na sodišču, pripeljala tako Policija kot tožilstvo".

"Dvomim, da se da obe instituciji usklajeno prisiliti v to, da preganjajo nedolžne ljudi. Je pa res, da če so še pred volitvami kar v en glas glasno govorili ali pa tulili o boju proti korupciji, proti kriminalu, zdaj imajo pa kar cel kup najprej ministrov, pa tudi svojih članov v kazenskih postopkih, je zgodba kar nerodna," je dodala.

Andreja Katič (SD) Vrtovčevo napoved vidi na dva načina. Če gre pri tem za kritiko specializiranega državnega tožilstva, ki je opravljalo svoje delo, ter sodišča, je to po njenem mnenju "nedovoljen politični pritisk s strani ministra in podpredsednika vlade", če gre za kritiko drugih posameznikov, pa "je moj odgovor samo, da imamo to zakonodajo že urejeno", je dejala.

Kot je pojasnila, ima Slovenija v 283. členu kazenskega zakonika urejeno kaznivo dejanje krive ovadbe, ki se kaznuje z zaporom do dveh oz. do treh let, če krivo ovadbo poda uradna oseba. Po njenih besedah Policija tudi vsakogar, ki na policiji poda ustno ovadbo, opozori na posledice krive ovadbe.

Tina Brecelj (Levica in Vesna) pa je izrazila prepričanje, da če so poslanci NSi nedolžni, imajo vse možnosti, da svojo nedolžnost "izkažejo pred pristojnimi organi in ni prav nobene potrebe za besede o zaroti".

Kot je pojasnila, Vrtovčevo napoved razume kot "sprejem neke zakonodaje, morebiti dopolnil zakona o kazenskem postopku oziroma sprememb zakona o kazenskem postopku, ki bi določene stvari relativizirale, spreminjale, mogoče tudi širile imuniteto določenih skupin ljudi, kar je vsekakor z vidika enake obravnave pred zakonom nedopustno". Takšno napoved Brecljeva tako vidi kot resno grožnjo vladavini prava.

Po njenih besedah se je v tem mandatu že pokazal manko prevzemanja odgovornosti. "Raje kot da bi politiki, vidni predstavniki ljudstva, prevzeli odgovornost, kadar je to potrebno, spet poslušamo besede o zarotah, globoki državi. To je znan besednjak iz priročnika aktualnega predsednika vlade," je dejala. Poudarila je, da pravna država ni nekaj imaginarnega in da pri tem ne gre za predvolilne obljube. "Razumevanje pravne države se pokaže takrat, ko se dejansko spoštuje institucije, organe in tudi postopke, ki vladavino prava zagotavljajo. V Levici smo prepričani, da nihče ni nad zakonom, ne politiki na splošno, ne poslanci, ne ministri in tudi ne predsedniki strank," je dejala.

Predsednik Resnice Zoran Stevanović pa je ocenil, da je napoved zakonodaje preohlapna. Preden bo lahko komentiral, želi videti "konkretne zakonske določbe", je dodal.

Na vprašanje, kaj pričakuje v primeru, če bi bile ugotovitve sodišča v zadevi Knovs obremenjujoče za člane NSi, pa je odgovoril, da pričakuje, da prevzamejo odgovornost.

Vprašanje, kako komentirajo napoved predsednika NSi in podpredsednika vlade Jerneja Vrtovca, da pripravljajo zakonodajo, ki bo preganjala tiste, ki po nedolžnem preganjajo ljudi ter ali to razumejo kot nedovoljen politični pritisk na neodvisne pravosodne postopke, smo naslovili tudi na Vrhovno državno tožilstvo. Odgovor objavljamo v celoti:

"V zvezi z vašimi novinarskimi vprašanji pojasnjujemo, da mora državno tožilstvo kot varuh zakonitosti delovati avtonomno in neodvisno. Odločitve državnih tožilcev v konkretnih kazenskih zadevah so sprejete na podlagi ustave in zakona ter podvržene vsakokratnemu sodnemu nadzoru, saj je kazenski postopek uveden, ko utemeljenost vložitve obtožnega akta potrdi sodišče.

Razen tega poudarjamo, da je delo državnih tožilcev podvrženo rednim, periodičnim oblikam strokovnih pregledov, pri katerih se ugotavlja zakonitost, pravočasnost in strokovnost dela posameznih državnih tožilcev. Ocena dela državnih tožilcev vpliva na njihova napredovanja, pri čemer generalni državni tožilec ob domnevi nepravilnosti v posamezni kazenski zadevi odredi izredni strokovni nadzor. V primeru hujših kršitev, kot so denimo nevestno delo, zloraba položaja ipd., pa se uvedejo disciplinski postopki, v katerih odločajo posebni disciplinski organi.

Razen tega državna tožilstva redno poročajo o svojem delu – o številu, stanju in reševanju zadev ter o trajanju postopkov, kar v celoti omogoča čim bolj neodvisno in učinkovito delovanje sistema. Na ta način državni tožilci ostajajo neodvisni pri posameznih odločitvah, hkrati pa organizacijsko in strokovno nadzorovani, da se na ta način v sistemu v čim večji meri preprečijo morebitne zlorabe in strokovne napake.

V tem okviru se na Vrhovnem državnem tožilstvu nikakor ne strinjamo z uvedbo posebne odškodninske (ali kazenske) odgovornosti tožilcev za odločitve, sprejete pri opravljanju tožilske funkcije, saj bi to lahko pomembno vplivalo na njihovo neodvisnost ter ustvarjalo t. i. "obrambno odločanje", kar bi lahko škodovalo učinkovitemu pregonu kaznivih dejanj v javnem interesu, pri čemer dodajamo, da so vprašanja morebitnih zakonodajnih sprememb v pristojnosti zakonodajalca, Vrhovno državno tožilstvo pa se do konkretnih predlogov opredeljuje s strokovnimi mnenji v okviru uradnih zakonodajnih postopkov."