Iz oči v oči z nagrajenimi slovenskimi ostrostrelci: Nekateri dajo svoji puški tudi ime

Pred naš mikrofon sta stopila dva člana odlične slovenske odprave - višji vodnik Babnik iz specializirane enote vojaške policije in vodnik Ajdovec, pripadnik 132. gorskega polka. Oba visoko usposobljena ostrostrelca. Svojih imen ne želita izpostavljati, sta pa spregovorila o ostrostrelstvu in zanimivem tekmovanju.

Kot je pojasnil Babnik, v nasprotju s prepričanjem marsikoga, za ostrostrelca ni zahtevan stoodstoten vid: "Lahko imaš tudi manjše korekcije vida, ker pač za to obstajajo korekcijske leče." Kar šteje, je tehnika: "Pomembna je sama tehnika strela, pravilen položaj z orožjem, dihanje, ker že vsaka najmanjša sprememba pri drži orožja, pri izvajanju samega strela, pripelje do napake pri strelu in posledično lahko zgrešiš cilj."

Si pa kdaj laiki ostrostrelstvo predstavljamo tudi nekoliko preveč skozi podobo, ki nam jo ponuja filmska industrija: "Ostrostrelstvo ni samo ciljanje na velike razdalje. V veliki meri ostrostrelci zbirajo informacije in jih posredujejo nadrejenim za izvedbo samih nalog. Strel na razdaljo je običajno le pika na i, sklepno dejanje v zaporedju določenih nalog."

Med ostrostrelcem in puško obstaja posebna vez: "Vsak ostrostrelec ima svojo ostrostrelno puško, načeloma se orožja ne posoja. Puška je personalizirana,  naravnana v višino ličnice uporabnika, razdalja od optike do očesa je nastavljena po lastnih fizičnih karakteristikah. In če bi nek drug strelec streljal s to puško, bi težje zadel, saj puška njemu ni ergonomsko prilagojena."

Pa bi lahko govorili tudi o čustveni navezanosti? Da, pravi Babnik: "Nekateri ostrostrelci dajo puškam tudi imena."  "Jaz še nisem v tej fazi," doda z nasmehom.

Zahtevno tekmovanje

In kako poteka ostrostrelsko tekmovanje? Na Evropskem tekmovanju v organizaciji ameriške vojske se je pomerilo 34 ekip iz 19 držav, povesta sogovornika. Konkurenca je bila "ostra", pravita, moči pa so merili šest dni. V timu sta bila dva člana - strelec in opazovalec. "Oba člana sta usposobljena ostrostrelca, ker v parih lahko tudi zamenjamo vloge, zato morata biti oba izurjena. Sicer pa je na samem tekmovanju strelec deloval po tarčah, opazovalec je opazoval, kje so tarče, meril razdaljo, določal vrstni red in spremljal vremenske razmere, sploh vpliv vetra," pojasni Ajdovec.

Med drugim so tekmovali v streljanju s helikopterja, streljanju s čolna, "čiščenju hiše" ... Tekmovanje od udeležencev zahteva prilagodljivost različnim situacijam pa tudi odlično fizično pripravljenost: "Že na začetku tekmovanja smo imeli nalogo premagovanja pehotnih ovir – gre za fizično zelo zahtevne ovire, kombinacijo lestev, vrvi, ladijske mreže, tam so tudi različni tuneli, prepreke za preskočit, zid ..."

"Ena izmed zahtevnih nalog je bila nočna orientacija. Zahteven teren, močvirnat, prepreden s potoki, uporaba luči je omejena, razdalje med določenimi točkami so velike. Seveda pa se vse dogaja brez GPS, uporabljali smo klasična pripomočka – karto in kompas. Naloga je bila časovno omejena," nadaljuje Ajdovec, ki med zanimivejšimi nalogami izpostavi tudi streljanje s čolna, nalogo, kjer je moral ostrostrelni par odveslati do določene točke na jezeru in se od tam spopasti z okoli 500 metrov oddaljenimi tarčami. V spomin pa se jima je vtisnilo tudi streljanje iz helikopterja in zadnji dan, ko je bil na vrsti 20 kilometrski pohod, omejen na tri ure in z okoli 35 kilogrami opreme, ki mu je sledil seveda še strelski izziv.