20-letnik z območja Radovljice je načrtoval množični poboj v več javnih ustanovah, je včeraj razkrila slovenska Policija. Razlog naj bi bilo maščevanje, neuradno je načrtoval umore nekdanjih sošolcev iz osnovne šole, ki jo je obiskoval od prvega do petega razreda, pa tudi pedagogov. V preteklosti naj bi ga namreč zasmehovali in se iz njega norčevali.
Osumljenega so pripadniki specialne enote pretekli četrtek prijeli na njegovem domu, aretaciji se ni upiral. Trenutno je v priporu na forenzičnem oddelku psihiatrije v Mariboru.
Policisti so po neuradnih podatkih na njegovem domu našli zelo natančen seznam z imeni in lokacijami napada na več deset straneh. V njem naj bi osumljeni opisal tudi, kdo vse in kako ga je prizadel. Med lokacijami načrtovanega napada naj bi bile njegova nekdanja osnovna šola, institucije, v katerih so njegovi nekdanji sošolci sedaj zaposleni, ter tudi bazilika Marije Pomagaj na Brezjah.
Prek t. i. darkneta je 20-letnik sredi marca naročil orožje, polavtomatsko pištolo znamke Glock in avtomatsko puško znamke Remington ter strelivo. Poštno pošiljko je na poti v Slovenijo zasegel ameriški urad za domovinsko varnost in o tem obvestil slovenske varnostne organe.
Čeprav se je 20-letnik, kot kaže, soočal s številnimi vedenjskimi in duševnimi težavami, ga na tamkajšnjem Centru za socialno delo niso nikoli obravnavali. Prav tako ni bil vključen v nobenega od preventivnih socialnovarstvenih programov.
"Tak primer je težko predvideti. Niti mi niti šole, verjetno niti Policija, tega ne morejo predvideti. Ampak, obstajajo pa neki preventivni ukrepi, preventivne dejavnosti, ki bi jih lahko izvajali," pove direktorica CSD Gorenjska, Urška Repar Justin.
Osnovnošolec, ki je več let trpel medvrstniško nasilje, pred leti koval podoben načrt
Podoben primer so pred leti obravnavali tudi v ljubljanskem svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše. Smrtonosni načrt je takrat koval otrok, osnovnošolec, ki so ga vrstniki vrsto let ustrahovali. Zaradi neurejenega družinskega okolja in še vrste drugih težav pa kljub strokovni obravnavi bremena ni zmogel.
Zato je pred leti tudi on iskal rešitev na črnem spletu. "Povezal se je prek spleta z določenimi somišljeniki po svetu, tudi Američani. Potem so iz Amerike, s strani njihovih obveščevalnih služb, prišle informacije do naše Policije," pove Mateja Hudoklin s Svetovalnega centra.
Najhujši scenarij so tudi takrat torej preprečili ameriški obveščevalci, ki so namere mladoletnika prijavili slovenski Policiji.
"S strani Policije smo bili mi obveščeni, kaj je pravzaprav bilo v ozadju, kaj se dogaja," doda Hudoklinova. Otrok je takrat prejemal njihovo pomoč, bil pa je žrtev medvrstniškega nasilja, ustrahovanja že več let. Zaradi zaščite mladoletnika se o skorajšnji tragediji takrat ni govorilo v medijih.
Medvrstniškega nasilja nikakor ne smemo podcenjevati
Že ves čas pa se javno zelo malo govori tudi o stiskah, ki jih zaradi nasilja vrstnikov doživljajo mladi. "Prej bi rekla, da so to izjeme, ki se žal pojavljajo tudi v našem okolju. Ampak gre za otroke, ki so žrtev nasilja in največkrat potem take agresivne reakcije obrnejo vase, nase, se pravi ogrožajo sami sebe," razlaga Hudoklinova.
Od maščevanja povzročiteljem so torej precej bolj verjetne samomorilne misli. Vse to pa se še dodatno krepi na temnih straneh spleta. "Zelo se idealizira storilce, ki so sodelovali v pokolih v Ameriki. Jemlje se jih kot model, kot neke idole."
Spretnosti in vedoželjnosti mladostnikov odrasli ne smemo podcenjevati, še dodaja klinična psihologinja. Prepoznavanje medvrstniškega nasilja in preventivno ukrepanje sta torej ključna. "Ne smemo zamahniti z roko in stvari pomesti pod preprogo, ker absolutno nimamo nobenega zagotovila, da se to ne more zgoditi."
Lahko posameznike prepoznamo, še preden zagrešijo tovrstna dejanja? Kaj jih pripelje do tega?
"Vedno je več dejavnikov v igri," pove psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Smo kultura, ki po eni strani nasilje zelo zavrača, po drugi pa ga obožuje, "gojimo razne zlonasilne oblike zabave in še vedno gojimo tudi kult maščevanja". Poleg tega vplivajo tudi zelo osebni dejavniki, vse skupaj pa se mora povezati, da se lahko zgodi kaj takega, še pove.
Ali lahko pri posamezniku prepoznamo, da bo moril, preden se za to odloči? "Odvisno kje, kdo naj bi to opazil. Če vprašate, ali naj bi to opazili recimo starši pri svojih otrocih, učitelji pri svojih učencih ... Mislim, da je to kot iskanje igle v senu."
Ali s tem povezujemo posebne psihične težave, ali je preuranjeno trditi, da je posameznik z določenimi psihičnimi težavami bolj nagnjen k tovrstnim dejanjem? "Zagotovo lahko opazimo nekatere skrajne odklone, tudi glede načina razmišljanja. Recimo Breivik je pred napadom poslal 1500 strani svojega teksta o tem, kako je treba zaščititi Evropo pred vsemi, ki niso naša rasa in podobno."
Znan pregovor pravi "tiha voda bregove dere". Je to mogoče tudi ena od značilnosti? "Če pogledate, koliko ljudi je bolj vase zaprtih, odmaknjenih; koliko ljudi ima t. i. narcistične težave ... Tega je ogromno." Da bi iz tega ogromnega nabora ljudi našli posameznika oziroma da bi lahko že vnaprej ugotovili, kdo bi lahko moril, "žal ne bo šlo," pravi Možina.
