Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je v sporočilu za javnost zapisala, da je oškodovanka policistom opisala storilca in opravila prepoznavo po fotografijah. Na dveh fotografijah sta se ji sliki zdeli podobni storilcema, na eni od teh je bil osumljeni D.B., državljan BiH na začasnem delu v Sloveniji, ki so ga koprski policisti jutro po dogodku tudi prijeli in privedli k preiskovalnemu sodniku.
Osumljeni je izkoristil pravico do molka, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. Aleksander Čeferin, odvetnik osumljenega, krivdo odločno zanika, zanika pa tudi govorice, da naj bi osumljenec krivdo med zaslišanjem priznal. Preiskovalci so vzorce sledi, najdene na žrtvi ter na kraju dogodka, skupaj z vzorci, odvzetimi prijetemu osumljencu, poslali v analizo kriminalistično tehničnemu laboratoriju. Ker analize vzorcev DNK niso potrdile identičnosti vzorcev oškodovanke in osumljenca, je bil D.B. izključen kot možni storilec dejanja in izpuščen iz pripora, je še zapisano v sporočilu tožilstva. Policija po usmeritvah okrožnega državnega tožilstva sicer s preiskavo v tem primeru nadaljuje.
Janez Golja iz Centra za forenzične preiskave je povedal, da so rezultati preiskav, ki jih opravijo v aboratoriju, materialen dokaz, ki ima objektivno vrednost, in sicer veliko večjo kot npr. samopriznanje ali pa pripovedovanje prič. In če tega ni, je zadeva zelo težka, zlasti za dokazovanje na sodišču. Povedano sicer velja za delo forenzikov na splošno in ne za konkreten primer posilstva v Kopru. Vendar pa je v izjavi za javnost tudi generalno državno tožilstvo zapisalo, da priznanje v takem primeru ne velja kot dokaz. Najhuje pa je, da je pravi storilec, kdor koli že naj bi to bil, še vedno na prostosti.
