Zakaj predlagate ostrejše ukrepe? Ali menite, da je delo veterinarske uprave premalo učinkovito?
Nasprotno. Menimo, da se je delo veterinarske uprave izkazalo kot zelo dobro, saj so bili ljudje dovolj obveščeni. Vendar se tukaj njihovo delo tudi konča. Na Uradu za varstvo potrošnikov želimo nadaljevati z opozarjanjem ljudi o potrebnih ukrepih.
Kako pa je z nadzorom črnega zakola?
Ljudje smo stereotipno prepričani, da je meso kupljeno na kmetijah bolj zdravo in bolj varno. Kar seveda ni res in se je potrebno sprijazniti, da je ravno črni zakol problematičen.
Govedini so se odpovedali najprej v nekaterih vrtcih in šolah. Je to svobodna odločitev, ali menite, da je potrebno uveljaviti splošno prepoved?
Prepoved nikakor ne. Potrebno pa je uveljaviti različne možnosti prehranjevanja. Skratka, da je mogoče imeti jedilnike tudi brez mesa in da ni potrebno, da tolikokrat jemo meso.
Določena drobovina je že nekaj časa prepovedana. Ali se lahko pojavlja v instant hrani, denimo v kakšnih žličnikih v juhah iz vrečke?
V Sloveniji velja prepoved, ki vključuje tudi druge izdelke. Da je nadzor oster, je razvidno tudi sedaj, ko se soočamo z odkritjem.
Veliko govorite o tem, da je potrebno spremeniti prehransko politiko. Kako konkretno?
Prehranska politika ni stvar samo tistih, ki hrano pridelujejo. Pri tem je zelo pomembno Ministrstvo za zdravje in navade prehranjevanja o katerih premalo govorimo. Tudi v državah zahodne Evrope za način prehranjevanja ne skrbijo proizvajalci, pa tudi za oceno tveganja varnosti ne. To počnejo druge institucije, ki jih v Sloveniji trenutno nimamo. Sem pa prepričana, da se bo tudi zaradi pojava bolezni pri nas zavest o tem, da jih potrebujemo uresničila.