Otoplitev v gorah: sneg se bo hitreje preobražal, nevarnost plazov 2. stopnje

Letos so snežne razmere v visokogorju veliko boljše kot lani. Po podatkih Agencije za okolje je bilo lani 5. decembra na Kredarici le 27 centimetrov snega, letos je snega točno desetkrat več, saj snežna odeja sega 270 centimetrov visoko, običajno pa je v tem času na naši najvišji meteorološki postaji dober meter snega. Da je bil začetek snežne sezone sploh v Julijcih letos res izjemen, priča podatek o izmerjeni rekordni višini snega v mesecu novembru, 18. novembra je bilo 295 centimetrov snega, kar je 20 centimetrov več od prejšnjega rekorda iz leta 2010. Z nadmorsko višino se snežna odeja hitro tanjša in snežne razmere v sredogorju so podobno kot lani tudi letos zelo slabe.

Najbolj nevarna severna pobočja z napihanim snegom

Ob sneženju v gorah pri nas prevladujejo vetrovi južnih smeri, zato se več snega odlaga na severni strani vrhov. Hkrati so ta pobočja v zimskem času večji del dneva v senci in sneg se kljub sončnemu vremenu v teh legah preobraža počasi. Zaradi tega večjo nevarnost za proženje plazov predstavlja severna stran naših vrhov, kjer je veliko snežnih zametov in napihanega snega, ki je slabo sprijet s podlago. Po podatkih Agencije za okolje se je snežna odeja v zadnjih dneh nekoliko stabilizirala in nevarnost proženja snežnih plazov je nad višino 1800 metrov zmerna, torej druge stopnje na petstopenjski lestvici. Plaz se lahko sproži že pod manjšo obremenitvijo, na zelo strmih pobočjih pa se lahko proženje snežnih plazov zgodi spontano.

Snežni plaz lahko doseže hitrost do 400 km/h

Snežni plaz je sestavljen iz treh območij. Najvišje se nahaja območje proženja, kjer je naklon pobočja običajno precej velik, od 20° do 50°. Običajno se plaz sproži nad gozdno mejo v bližini gorskih grebenov. Plaz se sproži zaradi preobremenitve ali zmanjšanja trenja med snežnimi plastmi. To se lahko zgodi zaradi novih padavin ali vetra, lahko pa plaz sproži tudi človek ali žival. Tako pridemo v območje gibanja, kjer plaz ruši vse pred seboj in doseže velike hitrosti, v redkih primerih tudi do 400 kilometrov na uro. Ko se naklon dovolj zmanjša, se začne plaz upočasnjevati in odlagati ves material, ki ga je pobral v območju gibanja. Tako pridemo do območja odlaganja, ki se po navadi nahaja na dnu doline ali na nasprotnem bregu.

S seboj imejte lavinski trojček

Kadar se odpravite v gore ob sveže zapadlem snegu ali ko je snega veliko ter na ta način povečana nevarnost proženja snežnih plazov, je s seboj zelo priporočljivo vzeti lavinski komplet oziroma lavinski trojček. Trojček sestavljajo plazovna žolna, sonda in lopata. Žolna ves čas oddaja signal in ob zasutju omogoča precej lažje in hitrejše iskanje. S plazovno sondo, ki je v obliki zložljive palice, si pomagamo z iskanjem na majhnem območju, ko smo že določili približno lokacijo ponesrečenca, na zadnje za izkop potrebujemo še plazovno lopato.