Mladim ponujajo denar za gole fotografije, nato pa ...

Ljubljanski kriminalisti so preiskali več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok in mladostnikov preko interneta. Nedavno so prijeli Slovenca, ki ga sumijo, da je 10 let preko spleta iskal mladoletne žrtve. Ob tem se je znova pokazalo, kako lahek plen so otroci in mladostniki in da v virtualni svet vstopajo nepripravljeni na nevarnosti, ki prežijo na njih. 

Eden od zelo razširjenih trendov, ki ga raziskovalci v zadnjem času opažajo med mladimi, je tako imenovani "sexting". Izraz je nastal z združitvijo besed 'sex' in 'texting' in pomeni pošiljanje "žgečkljivih" sporočil skupaj z erotičnimi fotografijami preko mobilnega telefona. "Ne samo dekleta tudi fantje to počnejo, čeprav so dekleta večkrat žrtve tega. Namreč, pošljejo fotografijo svoji simpatiji, ta pa potem to izkoristi in sliko deli naprej. Tega ni malo," poudarja Marko Puschner iz Safe.si. Morda se to mladostnikom ne zdi nič takšnega, saj svoji simpatiji zaupajo, da bo fotografije zadržala zase, vendar izkušnje kažejo, da se to zaupanje pogosto zlorabi. Toda, če nekdo takšno fotografijo deli naprej, to že meji na kaznivo dejanje, opozarja Puschner. 

Skrb vzbujajoče je, da se to dogaja že v osnovnih šolah, že od 6. razreda dalje, morda v nekaterih primerih že celo prej, pravijo na Safe.si. "Dogaja se tudi, da nekateri mladi posamezniki, fantje in punce, takšne slike sami pošiljajo svojim vrstnikom. To je za prejemnike lahko moteče in se pritožijo razredničarki ali vodstvu šole, da jih nekdo nadleguje s takšnimi slikami."

Ponujanje denarja za gole fotografije, nato pa ...

Neredko se pojavljajo tudi prevare in izsiljevanje. "Velikokrat neznanci prek aplikacij za sporočanje, družabnih omrežij ali celo SMS-ov pošiljajo kakšna sporočila, v katerih vabijo predvsem punce, da jim pošiljajo kakšne gole fotografije. Videl sem primer takšnega SMS-a, v katerem jim neposredno ponujajo denar za vsako poslano fotografijo," pravi Puschner. A zgodba je nato kaj hitro povsem drugačna. "To je le trnek ali vaba, na katero se lahko žrtev ujame. Ko pa dejansko pošlje takšno fotografijo, se začne izsiljevanje na drugačen način." Grozijo, da bodo fotografije poslali prijateljem, vrstnikom, staršem, če jim žrtev ne plača določenega zneska. In žal se na tisoč mladostnikov najde kakšen, ki postane žrtev takšnega početja.

V teh primerih je sicer težko povedati, kdo so storilci, pravi Puschner. V takšnih zgodbah so v ozadju lahko kakšne kriminalne združbe. 

Ne le mladi, tudi odrasli se pogosto ne zavedajo nevarnosti objavljanja in pošiljanja osebnih fotografij na spletu. "Ne glede na to, komu pošlješ fotografijo, ko je enkrat šla iz tvojih rok, ne veš, kaj se bo z njo zgodilo. Kdorkoli jo lahko obdela, objavi kjerkoli, uporabi za karkoli. Praksa pa kaže, da ko so enkrat fotografije objavljene na internetu, jih je zelo težko odstraniti. Sploh, če gre za kakšne intimne ali smešne fotografije," še opominja Puschner. 

'Z vsako objavo o sebi veliko poveš'

Puschnerja smo povprašali tudi, kakšen je njegov nasvet otrokom in mladim glede uporabe interneta. Izpostavil je dve najpomembnejši pravili. 

"Prva zadeva je: pazi, kaj objavljaš! Govorimo o pošiljanju po telefonu in objavljanju na spletu. Z vsako objavo lahko o sebi veliko poveš. V trenutku nekega navdiha ali v slabem trenutku lahko objaviš neko fotografijo, nek videoposnetek, ki ni primeren in ti bo kasneje škodoval. Pazi, kaj objavljaš in predvsem pomisli, kakšne so lahko posledice takšne objave."

"Druga zadeva: pazi, komu zaupaš na internetu! Na spletu se lahko vsakdo predstavlja za vsakogar. Če človeka ne spoznaš v živo, ne veš, kdo je v resnici. In tudi nikoli ne veš, kakšni so nameni te osebe. Niso vsi ljudje na spletu slabi, ampak so pa med njimi posamezniki, ki želijo škodovati. Če ti nekdo nekaj ponuja, pa zveni predobro, da bi bilo res – recimo 200 evrov za golo fotografijo, temu ne nasedajte. Če nisi prepričan, se posvetuj s kakšno odraslo osebo."

Pomembno je tudi, da se otroci in mladostniki ne pustijo sprovocirati in ne odgovarjajo na provokacije, še pravi Puschner in dodaja: "Če se z ignoriranjem takšnega nasilneža nič ne doseže, potem je dobro, da se otrok po nasvet obrne na neko odraslo osebo." Otrokom pa svetuje tudi, naj se seznanijo z možnostmi, ki mu jih ponujajo aplikacije. Večina družabnih omrežij denimo omogoča prijavo neprimernih vsebin, nadlegovanja in podobno.

Če so žrtve nasilja ali zlorab in če gre za sume kaznivega dejanja, pa je bistvenega pomena, da shranijo dokaze. "Ker marsikje se lahko te objave izbrišejo, je pomembno, da se v takšnih primerih naredijo posnetki zaslona."

'Majhnega otroka ne postavimo pred vrata in rečemo: zdaj pa pojdi'

Še preden otrok postane samostojen in začne tehnologijo uporabljati sam, ga morajo starši naučiti pametne in varne uporabe interneta. Privajanje na internet, tablične računalnike in mobilne telefone je primerjal s tem, ko otroka učimo, kako se vedemo v fizičnem svetu. "Ko majhnega otroka pripravljamo, da bo začel sam hoditi v šolo, ga prav tako ne postavimo pred vrata in rečemo: zdaj pa pojdi. Naučimo ga, hodimo z njim, ga spremljamo in mu razložimo, kako pravilno prečka cesto, da mora pogledati levo in desno ... Enako velja za internet," poudarja Puschner.

Torej, otroka je treba naučiti prepoznavanja nevarnosti in odzivanja na provokacije in neprimerne zadeve. "Ko otroka prvič seznanite s spletom, ko mu v roke prvič date tablico ali pametni telefon, da gleda risanko na Youtube, ga spremljajte. Spremljajte, kaj počne na spletu, se z njim pogovarjajte o tem, kaj se mu dogaja na internetu. To bi morali početi od prvega stika pa do poznih najstniških let." Puschner sicer priznava, da je to težko in za starše lahko zelo naporno. Več nasvetov je zbranih na tej povezavi. 

Sicer pa se mnenja razlikujejo glede tega, kdaj je primeren čas, da ima otrok mobilni telefon. Nekateri pravijo, da ga ne bi smeli imeti pred 12 letom, drugi so bolj strogi in pravijo, da je meja 18 let. A realnost je drugačna. "Ko se bo otrok srečal z vrstniki, bo medvrstniški pritisk in je takrat to težko prepovedat. Tudi v šolah se marsikje ta tehnologija uporablja pri pouku in pridejo z njo v stik. Bistveno pa je, da se otroka počasi navaja na to," je dejal.

Kakšen je slab odziv staršev?

Ker je internet, kot pravi Puschner, "relativno divji svet", se lahko otroku tam marsikaj zgodi. 

 "Zato je pomembno, da obstaja zaupanje med starši in otrokom. Da otrok lahko pove, kaj se mu dogaja, sploh če se mu začne nekaj neprijetnega dogajat. Najslabše je, če starši otroka, ki se mu nekaj slabega zgodi, ali sam naredi kakšno neumnost, da otroka kaznujejo, mu prepovejo dostop do spleta, računalnika ali mobilnega telefona. Zakaj? Ko bo naslednjič imel otrok spet kakšno težavo na spletu, si tega ne bo upal povedati staršem, ker bo vedel, da mu bodo za nekaj časa odvzeli napravo," je kritičen Puschner.

Sicer pa Puschner ugotavlja, da ima večina otrok do sedmega razreda omejitve pri uporabi interneta, starši večini dovolijo uporabo spleta za eno uro, z otrokovo starostjo se čas podaljšuje. So pa tudi posamezniki, ki nimajo nobenih omejitev, njihovih spletnih dejavnosti pa starši ne nadzorujejo.