Otroci niso samo žrtve, so tudi storilci

Novinarka Staša Lozar se je pogovarjala z dvema mladima, ki so jima zaradi nasilja izrekli več kazenskih ukrepov. Oba imata zgodovino težkih družinskih razmer. In oba sta pred našo kamero stopila z obrazom, z imenom in priimkom, s polno odgovornostjo za vse, kar sta storila.

"Nisem se znala brzdati v svoji jezi," danes pripoveduje Sara. Svet se ji je podrl, ko sta se njena starša ločila: "Ljudi sem napadala, ker sem mislila, da nimajo prav, da imam prav jaz." To je kot elektrika, pripoveduje, ki gre čez telo: "Ne razmišljaš, ampak samo narediš." Drugi mladostnik, Paskal, pa si je od vsega najbolj želel, da bi bil priljubljen, da bi bil, kot pravi, car. "Me je potem en grdo pogledal in se je začelo." 

Ne Sara ne Paskal sicer nimata zveze s celjskim primerom. Sta pa dokaz, kako težko je tudi storilcem, otrokom, ki so na drugi strani in ki niso žrtve. Izrečenih imata več kazenskih ukrepov zaradi nasilja in za seboj odsluženi kazni v vzgojnih zavodih.

Paskal in Sara sta bila torej storilca, a na nek način tudi žrtvi. Zaradi nasilnega vedenja sta morala v prevzgojni dom. Oba danes svoje početje obžalujeta. "Vem, da moja dejanja niso bila sprejemljiva, a prej se nisem zavedala, da bi svoje težave lahko rešila s pogovorom," pravi Sara in dodaja: "Jaz sem se popravila in mi je žal ljudi, ki si ne najdejo strokovne pomoči." Enako tudi Paskal, ki si želi, da bi bil doma, da mu ne bi bilo treba nikoli bivati v prevzgojnem domu.