Otroci s posebnimi potrebami korak bliže lažjemu življenju

Otroci z avtizmom so eni izmed otrok, ki se morajo zaradi svojega drugačnega vedenja pogosto šolati doma ali pa hoditi v šole s prilagojenim programom. Avtisti ne razumejo, da morajo v šoli na primer dvigniti roko, če želijo govoriti, ne smejo sedeti na mizi ... Zveza za avtizem se tako že od obstoja leta 2015 zavzema, da bi otroci z avtizmom lahko po zakonu dobili spremljevalca v šolah in pri drugih aktivnostih. To bi namreč pomenilo, da bi ti otroci dobili enake možnosti za učenje, da bi hitreje postali samostojni in neodvisni ter da bi jih sprejeli tako njihovi vrstniki kot tudi širša družba.

Aktualni Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP) določa, da stalnega spremljevalca lahko dobi le gibalno oviran ali slep otrok. Ena izmed najpomembnejših sprememb zakona, ki ga je predlaga poslanka Jasna Murgel, je pravica do spremljevalca za vse otroke s posebnimi potrebami – torej tudi za otroke z avtizmom – ki takšnega spremljevalca potrebujejo v vrtcu ali šoli.

Poslanske skupine so na seji kolegija predsednika DZ 1. marca zavrnile predlog sklepa, da se ZUOPP obravnava po skrajšanem postopku. Razlog za to so bila pisma skupine staršev, ki nasprotujejo sprejemanju zakona na hiter način. Danes pa je Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino na nujni seji opravil drugo obravnavo predloga novele zakona in potrdil dopolnila, ki jih je vložila poslanka Murgelova.

'Vsi otroci, ki potrebujejo spremljevalca, bi morali biti obravnavani enako'

Novela je namenjena predvsem uvedbi sprememb v korist otrok in po navedbah Murglove bistveno ne posegajo v koncept zakona oziroma usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, predvsem v povezavi s spremljevalci otrok s posebnimi potrebami. Poudarila je, da se s predlaganimi rešitvami želi doseči, da bi vsi učenci s posebnimi potrebami imeli enake možnosti pri vključevanju v vzgojno-izobraževalni sistem. Tako na novo opredeljujejo vlogo spremljevalcev pri tistih skupinah otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč pri pouku in ni omejena zgolj na fizično pomoč, ampak tudi na vse druge oblike pomoči.

Prav tako odpravljajo razlikovanje med stalnim spremljevalcem zgolj na nekatere otroke s posebnimi potrebami in začasnim spremljevalcem za druge otroke ter določajo obveznost financiranja spremljevalcev s strani pristojnega ministrstva. Novela med drugim prinaša novosti pri oblikovanju komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ki bo sestavljena glede na potrebe posameznega otroka. Vse to bo urejeno s pravilnikom, ki ga bo pristojno ministrstvo moralo sprejeti na podlagi zakona.

Dosedanja sestava komisij, brez možnosti izbire ustreznih specialistov, se je v praksi po oceni Murglove pokazala za neracionalno in nepotrebno. O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami zdaj odloča komisija zavoda za šolstvo. V Sloveniji je zdaj okoli 11.000 takšnih odločb.

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport po navedbah državne sekretarke Andreje Barle Lakota predlog podpirajo, ker daje podlago strokovni avtonomiji presojanja. Gre za ključno vprašanje pravičnosti in enakopravnosti, kakšen način pomoči ustreza posameznemu otroku oz. ali je sploh ta postopek potreben, je pojasnila.

Pomanjkljivosti, na katere je opozorila zakonodajnopravna služba DZ, so z dopolnili ustrezno odpravili.

V razpravi je bilo izrečenih tudi nekaj kritik na račun novele. Spomenka Valušnik, ki vodi društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Vesele nogice, se strinja, da je potrebno pripraviti nov zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, vendar ne na način, kot se to počne sedaj in ne z vsebino, ki je zapisana v predlagani noveli zakona. Prepričana je, da bi bilo potrebno zakon sprejeti po rednem postopku, še prej pa organizirati široko razpravo strokovne in zainteresirane javnosti.

V razpravi so poslanci večinoma izrazili podporo zakonski noveli, razen v največji opozicijski stranki SDS imajo nekatere pomisleke, zato novelo ne bodo niti podprli, niti ji ne bodo nasprotovali.