Slovenija

Otrokom nenaklonjene spremembe dohodnine

Ljubljana, 23. 09. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Analiza je pokazala, da bi kljub zaskrbljujočim demografskim podatkom predlog zakona o dohodnini največ finančnih sredstev vzel družinam z več otroki, največ pa bi dal zavezancem z najvišjimi dohodki brez otrok ali z enim otrokom. Družine s povprečnimi dohodki bi bile tako bolj obremenjene kot najbogatejši posamezniki.

Tako država, kljub zaskrbljujočim demografskim podatkom, sporoča svojim državljanom, da so v njej dobrodošle in najbolj zaželene družine z največ enim otrokom, menijo v društvu Družinska pobuda.
Tako država, kljub zaskrbljujočim demografskim podatkom, sporoča svojim državljanom, da so v njej dobrodošle in najbolj zaželene družine z največ enim otrokom, menijo v društvu Družinska pobuda. FOTO: POP TV

Predlog zakona namesto sedanje progresivne lestvice davčnih olajšav, po kateri znaša olajšava za prvega otroka deset odstotkov povprečne plače in za vsakega naslednjega otroka pet odstotkov več, uvaja enotno davčno olajšavo, ki bi v letu uveljavitve zakona znašala 13,8 odstotka povprečne plače. Z uvedbo enotne davčne olajšave se bo davčna olajšava za prvega otroka sicer povečala, medtem ko se bo za vse ostale otroke zmanjšala. "Poleg tega predlog predvideva letno usklajevanje olajšav z enajstmesečno inflacijo, kar pomeni, da bi se dejanska višina olajšav, glede na rast, še dodatno zmanjševala," je povedal predstavnik Družinske pobude Tomaž Merše.

Vlada načrtno obremenjuje srednji razred

Po mnenju staršev bi morala vlada v sistemski zakon o dohodnini vključiti možnost družinske dohodnine, s čemer bi zagotovila, da bi vse družine z enako visokimi skupnimi dohodki plačevale enako visoko dohodnino.

Na predstavitvi je Merše predstavil tudi primerjavo veljavne in predlagane lestvice za odmero dohodnine. Predlagana lestvica najnižje davčne osnove obremenjuje približno za 10.000 tolarjev manj kot veljavna, občutno bolj pa obremenjuje srednje visoke davčne olajšave, in sicer za 45.000 do 55.000 tolarjev. Najvišje davčne osnove bi bile po vladnem predlogu obdavčena za približno 55.000 tolarjev manj kot so po sedanji ureditvi, kar pomeni, da predlog zakona najbolj obremenjuje srednji razred.

Društvo za družini naklonjeno družbo Družinska pobuda je v sodelovanju z društvom Ostržek in združenjem staršev in otrok Sezam predstavilo vpliv predloga zakona o dohodnini na družinske prihodke ter pripravilo predloge za njegovo izboljšavo. Na podlagi izvedene analize starši, združeni v Družinski pobudi, društvu Ostržek in združenju Sezam, zavračajo predlog zakona in zahtevajo, da se predlog dopolni z ustrezno progresivno lestvico davčnih olajšav, ki bo zagotavljala, da se že uveljavljene pravice družin ne bodo zmanjševale. Poleg veljavne triodstotne olajšave za sredstva, ki jih zavezanec nameni izobraževanju in razvoju svojih otrok, naj se doda nova olajšava za sredstva, ki jih starši namenjajo za izobraževanje in razvoj otrok. Olajšava za vzdrževane otroke namreč pokriva le obdavčitev minimalnih življenjskih stroškov otrok, ki takih dejavnosti ne vključujejo.