Gantar kritično o otroški kardiokirurgiji: Angažma stroke ni bil zadosten

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju odgovornosti na programu otroške kardiologije in področju nabav medicinske opreme je danes zaslišala prve priče, in sicer nekdanjega strokovnega direktorja kirurške klinike UKC Ljubljana Alojza Pleskoviča, nekdanjo strokovno direktorico UKC Darinko Miklavčič in nekdanjega ministra za zdravje Tomaža Gantarja. 

Parlamentarna komisija je doslej opravila pripravljalna preiskovalna dejanja, s katerimi je določila gradiva, ki jih rabi za delo, in pa na zaprtih sejah sprejela dokazne sklepe. Po besedah predsednice komisije Jelke Godec (SDS) so zaenkrat z vsemi institucijami korektno sodelovali in od njih, z izjemo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, tudi dobili gradiva, za katera so zaprosili.

Godčeva je v torkovi izjavi zanikala očitke, ki so se pojavili v medijih, da komisija presega pristojnosti DZ in krši določila ustave. Zanikala je tudi, da je komisija prejela zdravstvene kartoteke otrok. Po njenih besedah se komisija ukvarja izključno s tistim, kar ji pripada po zakonu o parlamentarni preiskavi in po 93. členu ustave.

Komisija želi po navedbah Godčeve ugotoviti, kdo je odgovoren za to, da program otroške kardiologije v UKC Ljubljana ne deluje kakovostno in varno. Najprej se bo lotila prav področja otroške kardiologije, po sprejetju vmesnega poročila pa nabav medicinske opreme. Kdaj bo komisija sprejela obe poročili, pa poslanka ni mogla napovedati.

Gantar: Težava so bile organizacijske pomanjkljivosti in konflikti znotraj strokovne ekipe UKC

Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je bil na današnjem zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o otroški kardiologiji izrazito kritičen do stanja otroške kardiokirurgije v UKC Ljubljana v času, ko je bil na čelu ministrstva. Odgovornost je pripisal predvsem stroki v UKC, ki po njegovih besedah vse do zdaj še ni našla prave rešitve.

Gantar, ki je vodil ministrstvo za zdravje v obdobju 2012-2013, je opozoril, da stanja otroške kardiokirurgije ni mogoče izboljšati zgolj s prihodom enega kirurga, saj gre za kompleksno timsko dejavnost. Težava po njegovih besedah ni bil izraelski kirurg David Mishaly, ki je takrat operiral v UKC, zato je kot minister tudi podpiral njegovo prisotnost v kliničnem centru.

Težava so bile organizacijske pomanjkljivosti in konflikti znotraj strokovne ekipe v UKC, je opozoril. Po njegovih besedah je bilo v UKC "na tem področju veliko narobe, angažma tamkajšnje stroke pri iskanju rešitve pa ni bil zadosten". Spomnil je, da je kot minister zahteval širši nadzor otroške kardiokirurgije, a so rezultati prišle šele po tem, ko je že končal ministrovanje.

Gantar je ocenil, da ljubljanski UKC še vedno ni našel pravega odgovora za otroško kardiokirurgijo. Rešitev vidi v tem, da pobudo prevzame stroka v UKC in se ne zanaša na politiko, katere moč je pri tovrstnih težavah omejena. Po njegovih besedah "tudi zdravniška zbornica za rešitev tega problema nima pravega orožja". Dodal je, da ob nesoglasjih znotraj strokovnega tima ni mogoče delati kakovostno.

Miklavčič: Z Mishalyjevim delom takrat ni bilo nobenih pripomb 

Od Pleskoviča in Miklavčičeve je preiskovalna komisija želela predvsem slišati, zakaj v vlogah strokovnega direktorja kirurške klinike in generalne direktorice UKC nista takoj ukrepala, ko sta izvedela, da je Mishaly na otroški kardiokirurgiji operiral brez licence. Miklavčičeva je odgovorila, da je ureditev tega vprašanja prepustila takratni strokovni direktorici UKC Aleksandri Markovič Predan.

Pojasnila je, da je kot generalna direktorica poskrbela za to, da je UKC z Mishalyjem podpisal avtorsko pogodbo, ki se je nanašala na njegovo mentorstvo slovenskim kirurgom, ki pa z licenco, tudi po mnenju zdravniške zbornice, ni bila povezana. Dejala je, da bi zakon kršila v primeru, če bi z izraelskim kirurgom podpisala podjemno pogodbo, ki pa terja urejeno licenco.

Miklavčičeva, ki je bila na čelu UKC v obdobju 2005-2009, je poudarila, da v zvezi z Mishalyjevim delom takrat ni bilo nobenih pripomb - ne iz stroke in ne od staršev.

Enako je dejal tudi Pleskovič in dodal, da je bilo tudi po njegovi oceni stanje otroške kardiokirurgije "normalno". V zvezi z neurejeno licenco pa je pojasnil, da je zadevo prepustil takratnemu predstojniku kardiokirurgije Borutu Geršaku, ki je Mishalyja tudi pripeljal v UKC.

Godčeva Pleskoviču zagrozila z denarno kaznijo 

Je pa Pleskovič, ki je kirurško kliniko vodil v obdobju 2010-2014, potrdil, da so tudi do njega prišle pripombe na račun tega, da je Mishaly operiral brez licence. Po njegovih besedah so od kardiologov in intenzivistov prišli tudi očitki, da izraelski kirurg dela za bistveno boljše plačilo. Spomnil je, da je Mishaly pozneje dobil licenco in tudi nižje honorarje. Ocenil je, da je bila takratna naveza Mishalyja in kirurga Roberta Blumauerja "dobra rešitev".

Pleskovič sprva ni želel povedati, katerega ministra za zdravje je obveščal o problematiki otroške kardiokirurgije v ljubljanskem UKC, ko pa ga je predsednica komisije Jelka Godec (SDS) opozorila na možnost izreka denarne kazni, pa je vendarle povedal, da je bil to takratni minister Borut Miklavčič.

Sicer so člani preiskovalne komisije DZ o otroški kardiologiji na današnji seji za zaprtimi vrati govorili tudi prihodnjem delu komisije.