Begunski pogled je razstava, ki jo je avtorica pripravila na podlagi obiskovanj begunskih centrov in sodelovanj v različnih projektih, v katere se je tudi sama, kot begunka vključila. Zato njen pogled ni reportersko predrzen, pač pa materinsko prijateljski, pa naj gre za fotografije, ki prikazujejo razdeljevanje humanitarne pomoči, otroško igranje, preživljanje prostega časa, priprave na javne nastope ali nastope same.
Kontakt med portretiranci in njo, kot fotografinjo, je vedno maksimalno prisoten. Kot da bi se portretiranci izmišljali igre in poze, v katerih so posneti, Minkino oko in objektiv pa jih prav materinsko spremljata in zapisujeta.
