Ovadba zaradi izginulih referendumskih podpisov

Policija je zaradi suma nevestnega dela v službi v primeru izginulih podpisov za sklic referenduma o slabi banki ovadila uradnico na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), je poročalo Delo. S tožilstva so sporočili, da še niso sprejeli odločitve o morebitni vložitvi obtožnice na sodišče.

Po Delovih informacijah je ovadena vodja sektorja za registracijo prebivalstva in javne listine Alenka Colja, ki naj bi oktobra lani od služb državnega zbora prevzela dokumentacijo s podpisi za začetek referendumskega postopka.

Na policiji so za 24ur.com potrdili, da so junija posredovali ovadbo na tožilstvo zoper eno osebo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, za kar je zagrožena globa ali zaporna kazen do enega leta. Koga so ovadili, zaradi varstva osebnih podatkov niso želeli izdati.

Virant: Gre za sum malomarnosti in ne za dejanje na podlagi političnih pritiskov

Notranji minister Gregor Virant ne pozna vsebine ovadbe in je tudi ne bo zahteval, kot mu sicer dovoljuje zakon. Po njegovih besedah je zadeva zdaj v rokah tožilstva in če se v kazenskem postopku ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, sledi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker pa se ovadba nanaša na "nevestno delo v službi", sklepa, da ne gre za naklepno odtujitev ali dejanje na podlagi političnih pritiskov.

Še vedno meni, da je izguba podpisov posledica površnih postopkov, ki so na enak način utečeno potekali 20 let. ''K sreči je bil v konkretni zadevi problem odpravljen v državnem zboru, kjer s(m)o hranili originalne podpise. Za naprej so bila pravila postopka z referendumskimi podpisi izboljšana, tako da bodo postopki bistveno bolj natančni in zanesljivi,'' je poudaril. Rešitev pa vidi tudi v spremembi zakona, po katerem bi morali biti pod referendumsko pobudo overjeni podpisi.

Utroša: Ozadje je politično

Podpise je v državni zbor vložil Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije, ki spada pod Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Njihov generalni sekretar Milan Utroša je prepričan, da gre za politično ozadje in ne za nevestnost zaposlenih na ministrstvu.

Po njegovih besedah je šlo za močen politični interes, da ne bi bilo referenduma. Ne izključuje možnosti sprožitve nadaljnjih pravnih postopkov, če se bo izkazalo, da imajo dovolj dokazov za ugotavljanje odgovornosti. Po njegovem mnenju so odgovorni politiki, ki so bili takrat na oblasti, med njimi tedanji minister Vinko Gorenak.

Gorenak: Ni dokaza, da so podpisi izginili na ministrstvu

Po Gorenakovih besedah pa kazenska ovadba zoper uslužbenko notranjega ministrstva ni noben dokaz, da so referendumski podpisi izginili na ministrstvu, "saj se očitno ne nanaša na to, temveč na to, da je omenjena uslužbenka liste s podpisi po delovnem času pustila na svoji delovni mizi in jih ni zaklenila v omaro. To je torej vsebina kazenske ovadbe in nikakor ne gre za to, da bi omenjeni uslužbenki policija dokazovala, da jih je namenoma ali po čigavem naročilu kakor koli odtujila."

Spomnil je, da ni nihče ugotovil, kje so izginili podpisi. Po njegovih besedah je izjava Utroše, ki krivdo za izginule referendumske podpise vali nanj, "zgolj in samo dokaz njegove že večkrat potrjene ultra leve politične usmerjenosti in ne sindikalnega dela". Svoje trditve je podprl tudi z Virantovimi besedami, da ne verjame v politične motive.

Institucije: Slaba evidenca

Po izginotju podpisov so postopke sprožili v protikorupcijski komisiji, inšpektoratu za javno upravo in v uradu informacijske pooblaščenke. Vsi so prišli do ugotovitve, da se vodi (pre)slaba evidenca, kje in kdo vse rokuje s podpisi. Vzroka za izginotje niso odkrili.