Ovadili bodo ministrico Irmo Pavlinič Krebs

Skupina sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, bo na sodišče ob odgovoru na vladno zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor vložila tudi nasprotno tožbo za izvrševanje obveznosti po tem členu.

Odvetnik Bojan Grubar iz Maribora je pojasnil, da bo v teh postopkih zastopal skupino 14 sindikatov. V odgovoru na vladno zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe nameravajo argumentirano dokazati, da razlog, na katerega se sklicuje vlada, ni utemeljen razlog za razveljavitev kolektivne pogodbe. Pojasnjuje, da vlada kot razlog navaja spremenjene okoliščine, ki so vezane na slabe finančne razmere. Po njegovih besedah obstaja sodba vrhovnega sodišča, v kateri je eksplicitno navedeno, da finančno stanje pogodbene stranke ne predstavlja spremenjenih okoliščin. Sicer bi se lahko vse pogodbene stranke sklicevale na slabo finančno stanje in zahtevale razveljavitev pogodbe. "Če bi bilo temu tako, potem več pogodbenega prava v Sloveniji nimamo," opozarja.

Odgovor na vladno tožbo nameravajo na sodišče posredovali v naslednjem tednu. Istočasno bodo vložili tudi kazensko ovadbo zoper ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, ker je vsem direktorjem zavodov posredovala dopis, v katerem jih poziva, da ne smejo izplačati tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij po kolektivni pogodbi, je še dejal. Zaradi omenjenega dopisa bodo hkrati z odgovorom na vladno tožbo v isti zadevi vložili tudi nasprotno tožbo.

V tem delu sindikati sicer opozarjajo, da je zaposlenim v javnem sektorju po veljavni kolektivni pogodbi s 1. oktobrom pripadla tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij. Njeno izplačilo zato pričakujejo novembra, pri oktobrskih plačah. Vlada pa vztraja, da zaradi zaostrenih razmer denarja za odpravo plačnih nesorazmerij ni in želi izplačilo tako tretje kot četrte četrtine odprave plačnih nesorazmerij prestaviti v čas, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.

Ker se z reprezentativnimi sindikati, vsaj ne z zadostnim številom, o tem ni uspela dogovoriti, je najprej na sodišče vložila zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe za javni sektor, nato pa je kolektivne pogodbe za javni sektor, tudi splošno, še odpovedala. Razvezo od obveznosti izplačila odprave plačnih nesorazmerij, kot je določena v 50. členu kolektivne pogodbe – torej s 1. oktobrom letos in prihodnje leto –, želi vlada prek sodišča doseči na podlagi bistveno spremenjenih okoliščin. Hkrati po odpovedi kolektivnih pogodb sindikatom predlaga nove, s spremenjenimi določili glede odprave plačnih nesorazmerij; njihovo izplačilo bi sledilo v dveh zaporednih letih po letu, ko bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka.

Prestavitev izplačila odprave plačnih nesorazmerij je vlada sprva želela doseči z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor. Ker k njegovemu podpisu ni pristopilo dovolj sindikatov, si je vlada zadostno število podpisnikov poskušala zagotoviti prek spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Sprememba zaradi vložene referendumske pobude doslej še ni bila uveljavljena, a bi lahko bila v kratkem. V sredo se bo namreč iztekel rok, ki so ga pobudniki - pogajalska skupina sindikatov pod vodstvom Posedija - imeli za zbiranje 40.000 podpisov. Toliko bi jih potrebovali za razpis referenduma, a je zdaj že jasno, da podpisov ne bo dovolj. Kot je povedal, je namreč zbranih podpisov manj kot 3000. So pa razmišljali, da bi za presojo sporne določbe zaprosili ustavno sodišče.