
Piransko palačo sta po navedbah Necenzurirano za 2,3 milijona evrov kupila podjetnika Patrik Ceglar in Damjan Kozjak in sta kot solastnika tudi vpisana v Zemljiško knjigo. Občina Piran na čelu z županom Andrejem Koreniko se je pred tem med marcem in junijem kar trikrat odpovedala predkupni pravici in tako omogočila prehod nepremičnine v zasebne roke. Župan je odločitev sprejel samostojno brez vednosti občinskega sveta ali javnosti, navaja portal.
Ob tem dodaja, da sodita kupca v ožji krog oseb, poslovno povezanih z ministrom za notranje zadeve in javno upravom Francijem Matozom, ki je po trditvah portala le tri tedne po županovi dokončni opustitvi predkupne pravice županovo soprogo Tino Korenika imenoval za načelnico Upravne enote Koper.
Koprska upravna enota med drugim odloča o gradbenih dovoljenjih na Obali in tudi v kraju bivanja ministra Matoza. Ob tem je Matozova odvetniška pisarna letos za pravno svetovanje od Občine Piran prejela skoraj 25.000 evrov ter v zasebni zadevi zastopala samega župana Koreniko, še dodaja Necenzurirano.

Župan Korenika je na očitke odgovoril na družbenem omrežju Facebook. Kot je med drugim opozoril, predkupne pravice prvič ni izkoristil že 18. februarja, torej pred državnozborskimi volitvami. "Takrat nihče ni poznal volilnega rezultata, sestave prihodnje vlade in imenovanja Francija Matoza za ministra," je poudaril.
Ob tem je poudaril, da je Občina Piran palačo prodala pred več kot dvajsetimi leti, ker sama ni imela niti denarja za njeno obnovo niti programa zanjo. "Šele novi lastnik jo je obnovil in v njej začel izvajati izobraževalno dejavnost. Ko se je letos palača znova znašla na trgu, je bila situacija pravzaprav enaka. Občina za palačo še vedno ni imela predvidenega niti programa niti denarja. Že za plačilo kupnine bi se morala dodatno zadolžiti ali prodati drugo občinsko premoženje," je zapisal in dodal, da "občine ne morem voditi, kot da živimo v pravljici, v kateri lahko imamo vse, kar si želimo".
Kot je še pojasnil Korenika, lahko občina nepremičnine kupuje ob izvajanju konkretne javne naloge in ob jasnem načrtu uporabe. "Z nakupom bi občina prevzela večmilijonske obveznosti za prenovo in vzdrževanje spomeniško zaščitenega objekta. Občina z javnim denarjem ne sme kupovati nepremičnin zgolj zaradi pričakovanja rasti njihove vrednosti," je dodal.
Na Občini Piran so v odgovorih na vprašanja STA zanikali morebiten vpliv odvetniške družbe Matoz. Odvetniki pri odločanju o predkupni pravici niso imeli nobene vloge in niso pripravljali pravnih mnenj, so zatrdili.
"O imenovanju Tine Korenika je v ločenem postopku odločil minister, pristojen za upravo. Občina Piran v tem postopku ni sodelovala," so še zapisali na občini. Ob tem so še navedli, da je občina novim lastnikom zavrnila prošnjo za spremembo namembnosti palače v hotel.
Lokalni odbor Gibanja Svoboda Piran, ki je podprl kandidaturo Korenike na bližnjih županskih volitvah, se je distanciral od odločitve o prodaji in od župana zahteva pojasnila. Člani od župana in občine zahtevajo javno razgrnitev vseh dokumentov in okoliščin prodaje, so zapisali na omrežju Facebook.
STA je novinarska vprašanja naslovila tudi na ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo pod vodstvom ministra Matoza in na načelnico koprske upravne enote Koreniko.
Z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo so v odzivu sporočili, da je minister Matoz že večkrat pojasnil razloge za zamenjave in rotacije načelnikov upravnih enot. Osebe, ki so navedene v članku, seveda pozna, ni pa povezan z nakupom. Kot je bilo pojasnjeno že novinarju portala Necenzurirano, pa Matoz razmerij v zvezi z opravljanjem odvetniških storitev za stranke ne komentira, saj gre za zaupen odnos odvetnika in stranke.




















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.