Razkuževanje ne sme nadomestiti umivanja rok

Povzročitelji bolezni na kožo rok zaidejo ob stiku z različnimi predeli telesa in pri stiku z okuženimi osebami, predmeti ali površinami. Ko se z onesnaženimi rokami dotikamo svojega telesa, predvsem ust, nosu ali oči, jih vnesemo v telo, so na svoji spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Umivanje rok je po navedbah NIJZ najpomembnejši higienski ukrep. Razkuževanje rok je zlasti učinkovito pri uničevanju nesporogenih bakterijskih vrst, umivanje pa fizično odstrani tudi viruse in spore bakterij, ki so na razkužila lahko odporni. Razkuževanje rok zato ne sme postati navada namesto umivanja rok, so opozorili.

Vsem svetujejo, da se z neumitimi ali nerazkuženimi rokami ne dotikajo obraza, zlasti ne ust, nosu in oči. Z onesnaženimi rokami lahko prenašamo povzročitelje bolezni tudi na druge osebe ter predmete in površine, ki se jih dotikamo. Ko se onesnaženega predmeta ali površine dotakne druga oseba, lahko pride do prenosa okužbe.

"Če smo se kaj naučili v času epidemije covida-19 je to zavedanje o pomembnostih higiene rok. Ta je postala nepogrešljiv del našega vsakdana in dejanje, ki rešuje življenja," so navedli. Izpostavili so, da higiena rok ne predstavlja samo umivanja ali razkuževanja rok, ampak je pod pojmom tudi uporaba ustreznih rokavic, izvajanje tehnike nedotikanja in vzdrževanje zdrave kože rok.

Pomembno je tudi pravilno umivanje rok. Pod tekočo vodo si roke najprej zmočimo in šele nato namilimo. S površine rok tako odplaknemo precejšne število mikroorganizmov in miljenje, ki sledi, je bolj učinkovito. Pomembno je, da so umiti vsi predeli rok (dlani, prsti, prostori med prsti, hrbtišče rok, konice prstov, palca, pod nohti, zapestja).

Pipo zapremo s komolcem ali papirnato brisačo in ne z golo umito roko, še posebej če nismo doma. Če roke niso vidno umazane ali pa nimamo možnosti za umivanje rok pod tekočo vodo z milom, lahko umivanje rok nadomestimo tudi z razkuževanjem.