Kot je po seji povedal predsednik odbora Jelko Kacin, je imel odbor danes poglobljeno razpravo, ki pa jo je prekinil in naj bi jo predvidoma nadaljeval v začetku novembra. Odbor je sicer dobil vrsto dokumentov, ki govorijo o stališčih drugih sosednjih držav, Evropskega parlamenta, Evropske komisije, evropskega komisarja za širitev Günterja Verheugna, o stališčih slovenskega urada za narodnosti in ministrstva za zunanje zadeve do omenjenega zakona. Madžarska je prijateljska država in soseda Slovenije. Manjšine so na obeh straneh meje, zato se Slovenija tega vprašanja loteva tenkočutno, je še dejal Kacin.
Odbor se je seznanil tudi s poročilom Beneške komisije o odnosih z manjšinami v različnih evropskih državah. Beneška komisija je poročilo sprejela ob koncu minulega tedna, obravnavala pa je manjšinsko zakonodajo na Madžarskem, Slovaškem, v Romuniji, Rusiji, Bolgariji, Sloveniji, Avstriji, Italiji in Grčiji. V zaključku poročila Beneška komisija poudarja, da so prvenstveno za zaščito manjšin odgovorne države, kjer živijo pripadniki manjšine. Sprejetje enostranskih ukrepov za zaščito manjšin po mnenju komisije ne more postati običaj v mednarodnem merilu, zakonito pa je lahko le, če upošteva načela ozemeljske suverenosti držav in prijateljske odnose med državami ter spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine.
Madžarski parlament je 19. junija letos z veliko večino glasov sprejel zakon o privilegijih, ki jih bodo imeli na Madžarskem pripadniki madžarske manjšine v šestih sosednjih državah, z izjemo Avstrije. Njihov status naj bi bil med statusom turista in državljana. Po novem zakonu se lahko tako približno 3,5 milijona Madžarov, ki živijo v Sloveniji, na Hrvaškem, v ZRJ, Romuniji, na Slovaškem in v Ukrajini, med drugim za tri mesece letno povsem zakonito zaposli na Madžarskem. Zakon zanje predvideva tudi brezplačno visokošolsko izobraževanje v domovini in ugodnosti v zdravstvu. Glavni cilj zakona naj bi bil preprečiti val priseljevanja pripadnikov manjšine na Madžarsko pred vstopom države v Evropsko unijo. Madžari iz Avstrije so izvzeti iz zakona zaradi pripomb Evropske unije. Za Bruselj je bilo namreč nesprejemljivo vsakršno različno obravnavanje državljanov katere od članic EU na podlagi etnične pripadnosti.
V Sloveniji živi nekaj več kot 8500 Madžarov, na Hrvaškem 22.000, v ZRJ 350.000, v Romuniji 1,7 milijona, na Slovaškem 600.000 in v Ukrajini 200.000. Madžarski zunanji minister Janos Martonyi je po sprejetju zakona dejal, da je to ustrezen odgovor na trenutni položaj Madžarov izven meja matične države, glasovanje v parlamentu pa je označil kot zgodovinsko.
