Obenem je odbor predlagal državnemu zboru, naj čimprej opravi razpravo o pripravah na sprejetje Slovenije v Nato in o seznanjenosti slovenske javnosti o pomenu članstva ter sprejme sklepe o nalogah državnih organov za dosego tega cilja. Po mnenju predsednika parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Jelka Kacina (LDS) bi lahko DZ o tem razpravljal na izredni seji.
OZP je o pripravah na vključitev v Nato razpravljal na predlog Jožefa Jerovška (SDS). Poslancem sta se pridružila tudi ministra za zunanje zadeve in obrambo, Dimitrij Rupel in Anton Grizold. Rupel, ki je poslancem poročal o srečanju s Severnoatlantskim svetom, ki sta ga imela z Grizoldom v torek v Bruslju, je na sestanku dobil "dvojni vtis". Kot je pojasnil, po eni strani v zvezi Nato vsi želijo, da bi Slovenija čim hitreje in uspešneje napredovala po začrtani poti, po drugi pa so izrazili določeno negotovost oziroma vprašanje, kako je mogoče in kje je vzrok za padanje javne podpore vstopu v zavezništvo.
Ministra sta veleposlanikom članic zveze Nato po Ruplovih besedah pojasnila problem komuniciranja z javnostjo, poudarila pa tudi, da dosežena raven demokracije v Sloveniji ne dovoljuje, da bi npr. oblast disciplinirala medije v smislu: tega ne smete pisati in "prala možgane". Sicer pa sta sogovornikom predstavila tudi argumente oziroma skrbi nasprotnikov vstopa Slovenije v Nato (stroški vstopa, možnost pošiljanja slovenskih vojakov v konflikte v tujini, dominantna vloga ZDA v zavezništvu). Rupel meni, da so bili njuni odgovori na vprašanja veleposlanikov prepričljivi, kar so dejali tudi veleposlaniki.
Poleg javnomnenjske podpore je sogovornike med drugim zanimalo tudi to, ali bo Slovenija res pripravila referendum o vstopu v zavezništvo. Ministra sta jim pojasnila, kako poteka priprava referendumov v Sloveniji in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za to. Rupel meni, da se je sestanek v Bruslju iztekel dobro in "če bomo znali izpolniti potrebne pogoje, lahko pričakujemo še nadaljnjo podporo naši včlanitvi v Nato".
OZP je sicer podprl tudi predloga deklaracij o podpori dvema resolucijama. Gre za resolucijo o prispevku parlamentov v boju proti mednarodnemu terorizmu in resolucijo o vlogi parlamentov pri podpori izvajanja resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1397 o Bližnjem vzhodu.
