OZS: Država naj povrne izpad dohodka, najemnine, fiksne stroške, ...

"Vlada je s prvimi petimi interventnimi zakoni že priskočila na pomoč obrtnikom in podjetnikom, ki jih je prizadela epidemija. Ker pa so bili številni obrtniki in podjetniki ponovno primorani zapreti svoja podjetja oziroma omejiti svoje poslovanje zaradi drugega vala epidemije, jim moramo pomagati s PKP6. Narediti moramo vse, da  podjetja in delovna mesta ne ugasnejo. Od kondicije gospodarstva je namreč odvisno, kakšna bo naša prihodnost. In verjamem, da si vsi želimo svetle prihodnosti, da bomo imeli delovna mesta in normalno življenje," poudarja predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh.

OZS  je vladi zato poslala dodaten nabor ukrepov za pomoč gospodarstvu in jo pozvala, da jih vključi v šesti protikoronski paket. Upravni odbor OZS je sicer vladi ukrepe za PKP6 predlagal že oktobra, glede na nove okoliščine zaradi drugega vala epidemije, pa je OZS predlagala še dodatne ukrepe. Pripravili so deset predlogov, s katerimi bi država pomagala gospodarstvu.  

'Država naj povrne celoten strošek čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa'

Tako predlagajo, naj država delodajalcem povrne celoten strošek, ki ga imajo z nadomestilom plače delavcem za čakanje na delo, torej celotnih 80 % nadomestila (bruto II). Za obrtnike in podjetnike, ki so morali svoje dejavnosti zapreti ali omejiti zaradi odloka države ali občine, pa naj se ne upošteva kriterij upada prometa -20%. Prav tako naj država delodajalcem povrne celoten strošek nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. 

'Vračilo državne pomoči naj ne velja za podjetja, ki so jim prepovedali delovanje'

Dodatno pomoč na OZS pričakujejo tudi pri ukrepu vračila državne pomoči. Kot so zapisali, je prejem vseh državnih pomoči vezan na pogoj glede minimalnega upada prihodkov (vsaj 10 odstotkov, po PKP5 vsaj 20 odstotkov). V kolikor obrtnik ali podjetnik tega pogoja ne bo dosegel, bo moral državno pomoč vrniti. OZS tako predlaga, da vračilo ne bi veljalo za podjetja, ki jim je bilo z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje dejavnosti.  

Podjetjem pa naj bo pri koriščenju ukrepa čakanja na delo doma omogočeno, da dokažejo, da kriterija upada prihodka niso dosegli zaradi neprimerljivega obsega poslovanja v primerjavi s preteklim letom (denimo širitev dejavnosti, nove zaposlitve itd.). Ker je treba spodbujati uspešnost podjetij, naj podjetja sredstva iz naslova državne pomoči namenijo raje za raziskave in razvoj ali za nagrajevanje zaposlenih, predlagajo.  

'Država naj povrne izpad dohodka ali vse fiksne stroške'

Eden izmed njihovih predlogov je tudi, da država tistim podjetjem, ki so morala na podlagi odloka svoje obrate zapreti ali obseg poslovanja zmanjšati, povrne izpad dohodka ali vse fiksne stroške. Prav tako predlagajo subvencijo s strani države za plačilo poslovnih najemnin.  

Podobno kot v sosednjih državah predlagajo dvig zneska posojila, ki je predmet državnega poroštva z 10 % na 25 % prodaje in 2-kratnik stroškov dela ter poenostavitve, ki bodo bankam in prosilcem omogočale, da bo shema v praksi zaživela, so zapisali. 

Poleg tega želijo še zamrznitev oz. preložitev dviga minimalne plače vsaj še za eno leto.

Opozarjajo tudi, da je zaradi kriznih razmer med obrtniki in podjetniki vedno več takšnih, ki niso upravičeni do ukrepov pomoči zaradi pogoja, po katerem morajo biti na dan vloge poravnani vsi davki in prispevki: "Dejstvo je, da si mnogi še niso opomogli od krize spomladi in vseh davkov ne morejo pravočasno poravnavati. Predlagamo, da se pogoj datumsko omeji na način, da so do ukrepov upravičeni vsi, razen davčnih dolžnikov pred 13. 3. 2020. Predlagamo tudi, da se vse davčne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odložijo in da se s tem ne omeji upravičenosti do ukrepov pomoči."    Prav tako predlagajo, da je plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom osem dni. 

Predloge imajo tudi v Zvezi svobodnih sindikatov

Svoje številne predloge za pomoč v šestem protikoronskem paketu pa so predstavili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov. Na vlado so naslovili seznam 32 predlogov. Tako vladi predlagajo,da v šestih protikoronski paket med drugim uvrsti 100-odstotno nadomestilo plače za starše, ki so zaradi šolanja otrok morali ostati doma. Prav tako 100-odstotno nadomestilo plače predlagajo za delavce na čakanju, če je to posledica prepovedi opravljanja dejavnosti. Predlagajo tudi, da bo podjetja, ki so deležna državne pomoči, lahko delijo dobiček v naslednjih treh letih le ob sorazmerni in obvezni udeležbi delavcev ob dobičku. S prvim novembrom naj se zamrznejo cene osnovnih življenjskih potrebščin, država naj za pol leta ponovno regulira cene pogonskih goriv, subvencioniranje nakupa slovenskih izdelkov oziroma bonov za koriščenje storitev, ki jih nudijo slovenska podjetja ...

Počivalšek  predstavil nekatere dileme

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v pogovorih s predsednikom Obrtne zbornice Slovenije Brankom Mehom, predsednikom Združenja delodajalcev Marjanom Trobišem, izvršno direktorico Združenja Manager Petro Juvančič in predsednico Trgovinske zbornice Slovenije Marijo Lah danes predstavil temeljne dileme pri pripravi šestega protikoronskega svežnja ukrepov.

Vlada pri pripravi šestega svežnja ukrepov vodi intenziven dialog s predstavniki gospodarstva, da bi bile načrtovane rešitve karseda ciljno usmerjene in učinkovite, so sporočili z Ukoma.  Počivalšek je poudaril, da je najbolj pomembno, da pomirijo majhna in srednja podjetja.

Med temeljnimi dilemami, o katerih je Počivalšek govoril s predstavniki gospodarskih organizacij, so predvsem kriteriji za povračilo fiksnih stroškov. Ministrstvo je pripravilo tri možne modele in prosilo gospodarske organizacije, da se do njih opredelijo, da bi ukrepi ustrezno odgovorili na dejanske težave podjetij. 

Možni kriteriji so določen odstotek padca čistega dobička, odstotek padca prihodkov ali določen odstotek amortizacije. Posamezne panoge in podjetja so v precej različni situaciji, pri čemer je dodatna težava tudi to, da nimajo vsa majhna in srednja podjetja mesečnih bilanc. V pogovorih z gospodarskimi organizacijami bo ministrstvo do konca tedna pripravilo končen predlog za obravnavo na seji vlade.

Druga odprta dilema je vezana na vprašanje najemnin poslovnih prostorov. Tu ministrstvo predlaga popolno oprostitev najemnine za podjetja, ki jim je bila prepovedana dejavnost in so v prostorih, katerih lastnik je država ali lokalna skupnost. Odprto vprašanje pa ostaja, kako razbremeniti najemnin tista podjetja, ki poslujejo v zasebnih prostorih. Po avstrijskem modelu ministrstvo predlaga oprostitev najemnin tudi v teh primerih, pri čemer bi najemodajalci v zameno bili oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in davka na premoženje, razbremenjeni pa bi bili tudi obveznosti vzdrževanja nepremičnin.

Počivalšek je ob tem poudaril, da bodo vsi ukrepi, tako že doslej sprejeti, kot tudi novi iz šestega paketa, v prihodnje veljali za vsa podjetja ne glede na število zaposlenih, kar je bil v prvih paketih pogoj za koriščenje nekaterih pomoči. 

Pomembno bo tudi v socialnem dialogu poiskati rešitev pri vprašanju dviga minimalne plače. Ministrstvo podpira zahteve gospodarstva, da se zaradi izjemnih razmer za preloži uveljavitev zakonskih določb glede tega vprašanja. "Bistvena naloga vseh nas, vlade, gospodarstva in sindikatov, je v tej krizi ubraniti prav vsako delovno mesto," ob tem poudarja Počivalšek. "Skrbijo me napovedi nekaterih podjetjih, da bi jih načrtovan dvig plač lahko prisilil v selitev proizvodnje v druge države".

Ocene mednarodnih finančnih institucij kažejo, da so bili dosedanji ukrepi zelo uspešni, saj so omogočili ohranjanje socialne stabilnosti in delovnih mest. Ministrstvo razume izjemno stisko nekaterih panog in podjetij, pri tem pa jih želi pomiriti z zagotovilom, da se v dialogu z njihovimi predstavniki pripravljajo ustrezne rešitve, ki bodo predvidoma že prihodnji teden vložene v državni zbor, so sporočili z Ukoma.