Vlada se je s predlogom zakona o izplačilu zimskega prejemka seznanila minuli četrtek, socialnim partnerjem pa ga je posredovala v petek zvečer, po ločenih srečanjih premierja Roberta Goloba z delodajalci in sindikati.
Predlog predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila v višini 639 evrov izplačana najpozneje do 18. decembra. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika izplačila na 31. marec.
Pri tem je predvidenih nekaj izjem, povezanih z izplačilom zgolj v letošnjem letu. Božičnico bi v polnem znesku prejeli vsi javni uslužbenci in funkcionarji, delodajalci v zasebnem sektorju pa bi jo lahko izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oz. 160 evrov, a le v primeru, da letos oziroma do 31. marca 2026 ne bi prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.
Poleg tega se zimski prejemek, prejet za leto 2025, ne bi štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kar pomeni, da prvo leto izjemoma ne bi vplival na socialne transferje, kot so subvencija za vrtec, šolska prehrana in otroški dodatek.
Usklajevanje na ravni ESS bo vse prej kot lahko. Medtem ko si delodajalska stran še vedno želi prostovoljne božičnice, delojemalska stran pričakuje enako izplačilo za vse, brez izjem, kot je zgolj osmina minimalne plače, ob tem pa še trajno neupoštevanje božičnice pri izračunu upravičenosti do socialnih transferjev.
Se pa vladi, če želi, da bi bila božičnica izplačana v zastavljenem roku, mudi. Predlog zakona naj bi zato v DZ vložila do konca tega meseca. Podpredsednik vlade Matej Arčon je 27. oktober kot zadnji rok za izredno sejo ESS omenjal že pretekli teden. Morajo pa socialni partnerji pred izredno sejo zaključiti še redno sejo, ki je 10. oktobra, ko so delodajalci protestno odkorakali, niso končali. Tedaj so imeli ob božičnici na dnevnem redu še proračunske dokumente in vladna izhodišča za zvišanje praga za normirance.
OZS ostro proti obvezni božičnici
Na današnji seji OZS so zavzeli stališče proti uvedbi obvezne božičnice ter poudarili, da bi ob razbremenitvi stroškov plač, vsi zaposleni "imeli v žepu precej več kot znaša predlog božičnice".
"Podpiramo prostovoljno božičnico. Dejstvo pa je, da je 20.500 podjetij v preteklem letu poslovalo negativno. Kako bodo ta podjetja izplačala božičnico? Poleg tega imamo za dve milijardi veliko luknjo v proračunu, vlada pa se lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke," je uvodoma dejal Blaž Cvar, predsednik OZS.
"Odločitev o obvezni božičnici ne more priti tako rekoč čez noč. Naj vlada najprej razbremeni gospodarstvo, da bomo lahko izplačali božičnico. Smo prvi, ki želimo nagraditi svoje zaposlene, ampak rabimo za to pogoje. Če je dobiček v podjetju, potem lahko nagrajujemo zaposlene. Če dobičkov ni, potem tudi nagrad ni moč izplačati," pa je povedal podpredsednik OZS Peter Pišek.
Da vseh ne morejo enako nagraditi, saj da ne prispevajo vsi enako k uspehu podjetja, pa je dejal Bogdan Oblak, predsednik OOZ Logatec. "Z božičnico potiskamo v nelagoden položaj podjetja, ki bodo izplačala nižje zneske. Želi vlada delati razkol med zaposlenimi in delodajalci? Božičnica ne sme in ne more biti obvezna," pravi Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor, ki je opozoril tudi, da stanje v gospodarstvu "ni rožnato".
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.