OZS pričakuje krizne ukrepe

V OZS so po poletni vrnitvi v Ekonomsko-socialni svet (ESS) pričakovali, da bodo z vlado do konca leta popravili ukrepe, ki prinašajo administrativne obremenitve, kot sta evidentiranje delovnega časa in pravilnik o premeščanju bremen, pa tudi ukrepe, ki nalagajo nove finančne obveznosti, kot so dolgotrajna oskrba in davčne spremembe, je danes na srečanju z novinarji v Ljubljani povedal predsednik OZS Blaž Cvar.

Pričakujejo nadaljevanje dialoga, želijo pa si, da bi napovedane reforme – davčno, pokojninsko in zdravstveno – obravnavali bolj celostno. "Trenutno se teh sprememb lotevamo zelo parcialno, kar po našem mnenju ni najbolje," je dejal Cvar.

V OZS opozarjajo, da je treba ukrepe, s katerimi bi omilili posledice upada evropske avtomobilske in druge industrije – v razpravi je subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa – sprejeti čim prej. Kot je poudaril Aleš Pulko, lastnik in direktor proizvodnega podjetja Pulko ventili Ruše ter predstavnik OZS v državnem svetu, se je krč iz nemške avtomobilske industrije razširil tudi na nekatere druge industrije, kot je lesna, ter na druge zahodne države. Naročil je vse manj, pritisk na cene je vse večji, slovenske izvoznike v nekonkurenčen položaj postavljajo tudi domače obremenitve, je dejal.

OZS po Cvarovih besedah od podjetij zbira podatke o morebitnih odpuščanjih v primeru krize. "Nujno je, da se ne čaka na sistemsko shemo skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, ampak da se čim prej sprejme interventni zakon," je poudaril. Po njegovih besedah nekateri pričakujejo odpuščanja velikega dela zaposlenih, bodo pa na OZS podatke predstavili, ko jih bodo od podjetij dokončno zbrali.

Država bi morala izboljšati poslovno okolje, saj v sedanjem položaju podjetja odhajajo v tujino, pravijo v OZS. Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je dejal, da so skoraj vsa večja slovenska transportna podjetja del svojega poslovanja preselila na Hrvaško.

Razlogi so po njegovih besedah ugodnejše okolje, kar se tiče obremenitve dela in drugih davčnih bremen, hitrejše pridobivanje delovnih dovoljenj in visoka podražitev zavarovanja avtomobilske odgovornosti v Sloveniji. Pišek je poleg tega opozoril, da Slovenija ne izkorišča svoje odlične geostrateške lege z Luko Koper in možnostjo postavitve logističnih centrov ob avtocesti.

Težavo glede slednjih predstavlja predvsem umeščanje v prostor, pravijo na OZS. "Glede tega smo popolnoma zavožena država," je poudaril generalni direktor OZS Danijel Lamperger in poleg birokratskih izpostavil tudi druge obremenitve, denimo dodaten prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Počasno pridobivanje gradbenih dovoljenj je kot oviro v delovanju panoge izpostavil vodja sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič. Velikih težav za letos sicer ne vidi in je optimističen, med drugim zaradi obsega načrtovanih državnih investicij in popoplavne obnove z gradnjo nadomestnih objektov.

Glede omrežnine pri elektriki vodstvo OZS podpira poziv k zamenjavi sveta agencije za energijo. Kot je dejal Cvar, bi morali tisti, ki niso bili pripravljeni prisluhniti pripombam gospodarstva in družbe ter so enostransko sprejeli nekaj, kar tako obremenjuje slovensko družbo, prevzeti odgovornost in odstopiti oz. bi jih morala vlada zamenjati.