Dobra zgodba iz Cerknega: nižja hitrost za voznike, varnejše življenje za 350 otrok

Znižanje hitrosti s 50 km/h na 30 km/h pomeni bistveno krajšo zaustavitveno pot. Glede na izračune se pri hitrosti 30 km/h skrajša pot zaustavljanja avtomobila za pet metrov manj, kar je pri spregledanem srečanju s pešcem pogosto odločilno za resnost posledic ob trku. Raziskave in strokovne smernice potrjujejo, da se možnost preživetja pešca pri trku pri 30 km/h več kot podvoji v primerjavi s trkom pri 50 km/h.

Občina Cerkno je ob koncu leta tako sporočila dobre novice, ki so rezultat uspešne uvedbe celovitih ukrepov za umirjanje prometa in vzpostavitve cone 30 na najbolj obremenjenem odseku državne ceste, na Bevkovi ulici. Projekt Pačas pa palahn (Počasi in umirjeno), je izboljšal varnost za več kot 350 otrok, ki vsakodnevno hodijo mimo šole in vrtca.

Na Bevkovi ulici se dnevno sreča več kot 2.000 osebnih in več kot 1.000 tovornih vozil. Nova prometna ureditev dokazuje, da je mogoče umirjen promet in cono 30 učinkovito uvesti tudi na tako obremenjeni državni cesti, s čimer Cerkno služi kot zgled drugim slovenskim občinam.

Cerkno je uspelo na zelo prometni državni cesti sredi naselja uvesti učinkovite ukrepe za umirjanje prometa in vzpostaviti cono 30, hkrati pa prenoviti cestno infrastrukturo, izboljšati razmere za pešce s podaljšanjem peš površine ter z aktivnim komuniciranjem pridobiti podporo javnosti. Projekt Pačas pa palahn združuje infrastrukturne posege, ozaveščanje in informiranje. Ukrepi so prinesli merljive rezultate: povprečna hitrost pred uvedbo cone 30, v primerjavi s prvim mesecem po uvedbi, se je znižala s 40 na 30 km/h, pripoveduje Urška Didovič iz IPoP - Inštituta za politike prostora.

Cona 30 poteka na 300 metrov dolgem odseku Bevkove ulice, od občinske stavbe mimo osnovne šole, vrtca, CŠOD-ja in muzeja do priključka na Gorenjsko cesto. Formalno odsek velja za državno cesto. Poleg spremembe omejitev hitrosti s prej 50 km/h na cono 30, je na območju občina z izvajalci poskrbela za podaljšanje peš površin, uredila dodaten prehod za pešce in barvite talne poslikave namesto sredinske črte na cestišču ob šoli, novo javno razsvetljavo, prenovila odvodnjavanje padavinskih voda ter postavila novo prometno signalizacijo, našteva ukrepe, ki bodo izboljšali varnost otrok in vseh pešcev na tem območju.

Če govorimo o znižanju hitrosti s 50 na 30 kilometrov na uro v stanovanjskih delih naselja imamo že paleto mest, ki so takšen ukrep uvedli – v Bruslju, Gradcu, Helsinki, Bologni. Potem so znana mesta v Španiji, pa Paris in Lyon: "In študije doslej kažejo zelo impresivne rezultate. V povprečju je implementacija te omejitve 30 kilometrov na uro v evropskih mestih rezultirala v 23% zmanjšanje trkov, 37% zmanjšanje smrtnih žrtev in 38% zmanjšanje poškodb." Če pričakujemo, da bo zaradi znižanja omejitve hitrosti na 30, naš potovalni čas daljši, študije kažejo, da to sploh ne drži, ampak ugotavljajo, da se večinoma potovalni časi niso spremenili, ker se je v resnici povečala pretočnost, je za naš portal že pojasnil dr. Žiga Zaplotnik. Kot pojasnjuje, se na ta račun lažje vključuje iz stranskih ulic na glavne ulice, promet je bolj kontinuiran, v Švici v Zürichu so celo ugotovili, da se je potovalni čas skrajšal.

Potem so pa tukaj še sinergijski učinki, kot je seveda povečanje števila kolesarjev in pešcev na cestah. To vodi potem nazaj v zmanjšanje števila avtomobilov na cesti in to se vse skupaj odrazi v večinoma nespremenjenih potovalnih časih. Študije so ugotovile tudi zmanjšanje onesnaženja s trdimi delci, ki povzročajo respiratorne bolezni in srčno žilne bolezni. Je pa seveda to tudi zelo učinkovit ukrep za izboljšanje varnosti otrok na šolskih poteh in posredno tudi vpliva na povečanje števila otrok, ki lahko hodijo v šolo peš ali s kolesom, kar spet zdaj dobro vpliva na njihovo zdravje, počutje, osebni intelektualni razvoj, dodaja Zaplotnik.

Kot so pokazali tudi rezultati ankete med osnovnošolci v Cerknem, si polovica šolarjev želi v šolo hoditi s kolesom, skirojem, rolko ali rolerji, a jih trenutno tako potuje le šest. 

Vozniki so se na novo ureditev dobro odzvali, kar potrjujejo tudi prve meritve hitrosti. Ravnatelj šole in številni starši s šolarji ureditev prepoznavajo kot pomembno pridobitev za varnejše šolske poti, otrokom pa lahko v prihodnje sprememba prometnega režima pomaga pri samostojni hoji v šolo, saj se med šolarji kaže veliko zanimanje za aktivne oblike prihoda v šolo - s kolesom in peš, izpostavlja Didovičeva.

Župan Občine Cerkno Gašper Uršič poudarja, da je občina Cerkno že v prvem mesecu po izvedbi cone 30 na Bevkovi ulici prejela rezultate merjenja hitrosti, ki jasno potrjujejo, da ukrep pomembno prispeva k večji varnosti vseh udeležencev v prometu. Povprečne hitrosti so se znižale s 40 na 30 km/h, zaustavitvena pot avtomobila pa je s tem krajša za pet metrov: "To so konkretne razlike, ki odločajo o tem, ali so posledice trka za pešca blažje ali pa lahko postanejo smrtonosne."

Mitja Dežela, ravnatelj Osnovne šole Cerkno je poudaril: "Po več desetletjih, ko je bil ta odsek za najmlajše udeležence v prometu med najbolj problematičnimi, lahko končno rečemo, da smo naredili pomemben premik naprej. Ta prenova ni pomembna le zaradi nove infrastrukture, temveč zaradi sporočila, ki ga nosi: da je varnost naših otrok, kolesarjev, pešcev – vseh nas – vrednota, v katero je treba vlagati."

Cerkno tako predstavlja zgled, kako lahko lokalne skupnosti s premišljenimi posegi in dobrim komuniciranjem ustvarijo varnejše okolje za otroke ter spodbujajo trajnostne oblike mobilnosti. Hkrati je primer dobre prakse, ki dokazuje, da so spremembe mogoče tudi na državnih cestah.

Pri uvedbi spremembe je ključno vlogo odigralo usklajeno sodelovanje med Direkcijo RS za infrastrukturo, Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ki je projekt sofinanciralo preko programa ter IPoP. Prav kombinacija strokovne podpore, pristojnosti države in lokalne vpetosti je omogočila, da je bila ureditev načrtovana celostno, izvedena premišljeno in podprta z jasnim komuniciranjem, razlaga Didovičeva. Na podatkih temelječe in ažurno informiranje o poteku gradbenih del ter postavitev ozaveščevalnih tabel na območju ob uvedbi spremenjenega prometnega režima, bi lahko rekli, da je imelo nekolikšen vpliv na krepitev razumevanja med vozniki. Sicer pa je cestišče na območju ozko in prostor tudi za pešce omejen, kar tudi sicer že po svoje narekuje počasnejšo vožnjo v tem delu naselja, dodaja. 

Občina je že izrazila namero za širjenje prometnih režimov umirjanja prometa na ostale kritične odseke v občini, na katere je tudi šola že podala strinjanje in potrditev ob širjenju varnejših poti v šolo. Prenova Bevkove ulice je tako izhodišče za širitev podobnih ureditev v občini. 

"Bevkova ulica v Cerknem je bila ena od 18 lokacij po Sloveniji, ki jih je MOPE preko Podnebnega sklada sofinanciralo pri ukrepih umirjanja prometa na državnih cestah, zato na tej poti zagotovo ni sama. Že samo z dodatnim komuniciranjem lahko vsaka občina izboljša zaupanje med ljudmi in skupaj ustvari varne ulice za otroke, kar pomeni, da so tako varne za vse," poudarja Didovičeva.

"Varnost otrok na poti v šolo je pomembna prioriteta in mora presegati želje po hitrem potovanju, čim bližje do cilja. Ko smo ljudje v avtomobilu, se ne zavedamo, kako ranljivi smo. Zato se je na to pomembno spomniti in izpostaviti primere, kot je Cerkno, da so tudi v manjših občinah in na državnih cestah spremembe možne," je sklenila Didovičeva.

Projekt je bil sofinanciran s sredstvi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) preko Sklada za podnebne spremembe. Gregor Steklačič, vodja Sektorja za trajnostno mobilnost in skrbnik javnega razpisa za sofinanciranje projektov umirjanja prometa na državnih cestah skozi naselja na predlog občin, poudaril pomen celostnega prometnega načrtovanja in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi: "Da bi z minimalnimi posegi na državnih cestah izboljšali prometno varnost v naseljih smo sredstva iz Podnebnega sklada namenili za 18 lokacij po Sloveniji. Na MOPE že razmišljamo o razširitvi javnega razpisa, da bi umirjanje prometa sofinancirali tudi na lokalnih cestah – namen je jasen, preko celovitih ureditev v naseljih in zaključenih soseskah omogočiti bolj varno prometno okolje in tudi območja prijaznega prometa."