'Pacienti in zdravniki stavkajo, medicinske sestre pa delamo'

"Res je, da je nosilec zdravstvenega sistema zdravnik, a da lahko zdravstveni sistem deluje normalno, je za to potreben sleherni deležnik v sistemu: od navadne čistilke, ki pometa vhod v zdravstveno/socialno-varstveno ustanovo, pa do direktorice/direktorja posameznega zavoda," so poudarili v Strokovnem združenju izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. In še, da nihče v tem sistemu ni bolj pomemben od drugega oz. najbolj pomemben, "pa čeprav se v zadnjih tednih vse vrti zgolj okoli pomembnosti zdravnikov".

Ob temu dodajajo, da so v središču sistema pacienti, varovanci, stanovalci. "Dokler slovenski pacienti v sistemu javnega zdravstvenega sistema na pregled pri nekem specialistu čaka(m)o tudi štiri leta, istočasno pa lahko pri tem istem specialistu v okviru samoplačniške dejavnosti opravi(m)o pregled v roku enega tedna, takšen zdravstveni sistem ne bo nikoli deloval." Pojasni, da prav tu tiči primarna naloga države, ki mora to področje enkrat za vselej urediti.

Veliko paradoksov je v samem sistemu zdravstva, znotraj organizacij timov. "Veliko na primer pove podatek, da na jutranjo vizito v bolniško sobo stopi šest zdravnikov in zgolj ena od dveh medicinskih sester, ki so prisotne na delu v tem turnusu. Razmerje, ki se po nekaterih zavodih kaže, ni ravno zaskrbljujoče za pomanjkanje zdravnikov," ob tem poudarja predsednik združenja Klemen Šuligoj.

Obregnil pa se je tudi ob plačilo za delo v ambulantah za neopredeljene (urna postavka za zdravnika znaša neto 80 evrov, za medicinsko sestro pa 35). "Ne gre za to, da si takšne plače ne zaslužijo, temveč za to, da bodo takšni zneski le poglobili nezadovoljstvo v naših vrstah. Neumestno je v takšnih ambulantah kader plačati 35 evrov na uro, v sosednji splošni ambulanti pa pet evrov na uro," je dejal ter ob tem dodal, da denar očitno je, čeprav ga pred nekaj tedni v okviru sindikalnih pogajanj ni bilo.

Ob tem poudarja, da je skrajni čas, da se začne v državi pogovarjati o rešitvah kadrovskega primanjkljaja, da na ministrstvu pregledajo, kdo je vsa ta leta krojil politiko razvoja zdravstva, ter da na ta način preverijo, kaj je v "raznoraznih akcijskih dokumentih potrebno in kaj ne". "Če pri tem potrebujejo pomoč, jim je naša roka vedno na razpolago," je dodal.

Meni sicer, da je stavka bolnikov ravno zaradi vsega naštetega popolnoma upravičena. "Upam, da se bo njihov stavkovni val nadaljeval do izpolnitve zahtev. Verjamem, da bi se sleherna medicinska sestra rada pridružila stavki, a žal nas je na delovnih mestih premalo, tako da bi z dodatno odsotnostjo ogrožali varnost in zdravje naših pacientov," je še dejal.

ZSSS: Vrnite nam javno zdravstvo!

Kot navajajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je "razpad javnega zdravstvenega sistema, ki smo mu priča, v nasprotju z vsem, v kar verjamemo in za kar se borimo". Po njihovem mnenju takšen razpad sistema pomeni manj enakopravnosti, enakosti, manj dostojno življenje, manj varno delovno okolje, manj solidarnosti, manj socialne pravičnosti in predvsem manj ali nič pravic za tiste, ki podporo najbolj potrebujejo.

Iz teh razlogov ZSSS podpira stavko pacientov ter poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje, da nemudoma pristopijo k sistemskemu reševanju problematike javnega zdravstva in naj nikakor ne sprejemajo ukrepov, ki bi samo še dodatno preusmerjali finance v zasebne roke.

Ob tem pozivajo člane in članice ZSSS, delavke in delavce ter državljane in državljanke, da izkažejo solidarnost s pacienti in zdravniki ter zdravnicami v javnem sektorju in se pridružijo stavki 10. 1. 2023.