Pred nami je nekaj suhih dni, snega po nižinah ne bo

S prvim decembrom se je začela meteorološka zima. Tako kot lani smo tudi letos vanjo vstopili brez snežne odeje, kar sicer ni nič nenavadnega, saj so bili tudi v preteklosti začetki decembra pogosteje zeleni kot beli. Po podatkih Arsa je bilo v Novem mestu v zadnjih 30 letih takih kar 24. Največ snega, 41 centimetrov, je prekrivalo tla pred 23 leti, le nekaj centimetrov manj so ga izmerili leta 1993 in 2010.

Danes nas je prešla hladna fronta. Temperature čez dan so se gibale med dvema in šestimi stopinjami Celzija, na Primorskem do 12 stopinj. 

Pred nami je nekaj suhih dni, omembe vrednih padavin v tem tednu ni na vidiku. Temperature bodo nizke, ponekod po alpskih dolinah se bodo spustile celo do minus 10 stopinj Celzija, čez dan bo topleje. Konec tedna pa bo zapihal toplejši jugozahodni veter.  

Pazljivo v visokogorju 

Nevarnost snežnih plazov se je v visokogorju nad nadmorsko višino okoli 1800 metrov povečala in je znatna, tretje stopnje, nižje pa zmerna, druge stopnje, je na spletni strani zapisala Agencija RS za okolje.

Možno bo spontano proženje številnih manjših in posameznih srednje velikih ter velikih plazov novega, suhega snega z dovolj strmih pobočij. Kakšen plaz bo možen tudi na srednje strmih pobočjih. Veliko je zametov in opasti, ki se lahko predvsem

V Julijskih Alpah in zahodnih ter osrednjih Karavankah nad nadmorsko višino okoli 1800 metrov je zapadlo od 20 do 50 centimetrov snega, več v zahodnih Julijcih, količina pa je odvisna tudi od nadmorske višine. Meja sneženja je bila sprva nad okoli 1600 metri, a se hitro spušča. Do okoli 20 centimetrov snega je zapadlo tudi ponekod pod 1800 metri. V vzhodnejšem delu naših gora je bilo padavin precej manj. Novi sneg je mehak in rahel, sprva so nastajali zameti ob jugozahodniku, zdaj pa ob severnem in severozahodnem vetru. Nižje se je sneg zaradi dežja talil.