'Padci opomin, da nekaj delamo narobe'

Vsaka kriza je posledica zasičenja, tokratna gospodarska kriza pa je posledica pohlepa po materialnem, torej v bistvu je etično-moralna kriza, so se strinjali na debatnem večeru Slovenskega centra PEN. Hkrati so poudarili, da je tudi izhod iz krize v etiki – prebuditvi etike, povezanosti z naravo in svojim telesom.

Cerar: Opomin, da nekaj delamo narobe

Kriza je pojav, ki nenehno prizadeva civilizacijo, in je znak za skrajnost, da je človeštvo šlo predaleč v pohlepu ali kateri drugi lastnosti, je prepričan pravnik Miro Cerar. Po njegovem mnenju so padci, ki pripeljejo do krize, opomin, da nekaj delamo narobe. Na nas pa je, da zdaj naredimo nekaj dobrega; sam vidi rešitev iz krize v prebuditvi pojma etike in narave, saj da je vsaka druga pot napačna.

"Če ne bomo izboljšali etičnega stanja v družbi, potem bomo drveli samo še navzdol," napoveduje Cerar in dodaja, da bomo na kolektivni ravni kot družba izgubili to, za kar smo si stoletja prizadevali, in sicer neodvisnost, na individualni ravni pa samega sebe. Tako vidi odgovorno nalogo te generacije, da se popelje iz krize vrednot, sicer "bomo pustili opustošenje – ekološko in človeško. Kar je najslabše, ker bomo sami sebe s tem razčlovečili," meni Cerar.

Po Cerarjevem mnenju je treba najprej prepričevati prepričane oz. okrepiti prepričanje med tistimi, ki so že dojeli, da je ekonomska kriza po svetu v osnovi moralno-etična. Le tako bo to zavedanje tudi prišlo do politike in ekonomije, meni Cerar.

V prepričevanju prepričanih Cerar tudi vidi pozitivni vidik zadnjih ljudskih demonstracij, pri čemer je izvzel nasilne izgrede. V mirnih demonstracijah so ljudje ugotovili, da niso osamljeni v brezupu. "Vidimo, da je v Sloveniji veliko več dobromislečih ljudi, zdaj pa moramo poiskati na konstruktiven način pot, kako bomo to širili," je dejal.

Škof: Kriza posledica širših procesov

Filozof Lenart Škof, ki se ukvarja z družbeno in politično etiko, etiko sočutja in etiko solidarnosti, pa meni, da je kriza posledica mnogo širših procesov v družbi, kot je način bivanja. Rešitev za civilizacijo vidi v večji povezanosti s telesom. Tako je po njegovem mnenju treba vzbuditi vprašanje telesne senzibilnosti, saj bomo le v večji povezanosti s svojim telesom razvili večje sočutje za človeka, ne pa s svojim razumom.

Zahodna civilizacija je, kot trdi Škof, izrazito maskulina, tekmovalna ter agresivna in je izkoreninila feminilnost, telesu pa odvzela tisto, kar omogoča. Tako meni, da je treba razvijati etično anatomijo telesa, česar se je treba priučiti, to pa je dolgotrajen proces. A, kot meni, hitre rešitve bodo samo podaljševale agonijo.

Trontelj: Nevarnost je v preveliki tekmovalnosti

Tudi akademik Jože Trontelj vidi nevarnost v preveliki tekmovalnosti, saj ima tekma maloštevilne zmagovalce in večino poražencev. To ni recept za človeško srečo, je prepričan.
Opozoril je na premik v mišljenju predvsem mlajših generacij, da je življenje, ki ga porabiš za nabiranje bogastva, zapravljeno življenje; enako zapravljeno pa je življenje, v katerem se moraš boriti, da nisi lačen. Tik prek krizo je tako po njegovem mnenju prišlo do sprememb, da so začeli ljudje iskati vrednote, ki so vredne.

Tako navaja izsledke knjige Richarda Willkinsona in Kate Picket Velika ideja, v kateri sta avtorja dokazala povezavo med srečo in družbeno neenakostjo. V družbah, kjer so velike razlike med največjim in najmanjšim mesečnim dohodkom, so ljudje manj srečni, povzema Trontelj.