Karl Erjavec ostaja šef DeSUS: podprla sta ga tako izvršni odbor, kot tudi svet stranke

Svet DeSUS danes ni sprejel odstopa predsednika stranke Karla Erjavca, ki ga je ta ponudil zaradi slabega rezultata na minulih državnozborskih volitvah. Erjavčev obstanek na čelu stranke je podprlo 44 od 57 prisotnih članov sveta. S tem pa je jasno tudi, da DeSUS ne bo vstopila v desnosredinsko vlado.

Erjavec je v izjavi za medije po seji sveta ocenil, da je visoka podpora sveta in pred tem izvršnega odbora dobra popotnica za nadaljnje delo v stranki. "S tako popotnico lahko še naprej uspešno in učinkovito vodim stranko. Mislim, da gre lahko stranka sedaj s svežim elanom proti novim izzivom, ki jih v tem obdobju ne bo zmanjkalo," je dejal.

Spomnil je, da so pred njimi priprave na novembrske lokalne volitve, še pred tem pa dogovori o novi vladni koaliciji. Ob tem je znova zatrdil, da je stranka DeSUS pripravljena sodelovati v levosredinski vladi, nikakor pa ne v desnosredinski. "Bodo pa pogajanja naporna," je priznal.

"Zna se zgoditi, da bo na koncu manjšinska vlada," je povedal prvak DeSUS. Sam ne verjame, da bi v levosredinsko koalicijo vstopila NSi. O Levici pa je dejal, da imajo "nekatere zelo specifične zahteve" glede odstranitve ograje na meji, zmanjšanja sredstev za obrambo in izstopa iz Nata. "Težko rečem, ali se bodo odrekli svojim standardom, ki so jih postavili v času volilne kampanje," je povedal. Je pa po njegovih besedah ena od možnosti ta, da bi Levica podprla manjšinsko vlado.

Prav tako bo, kot kaže, naporno tudi delo v koaliciji, ne glede na to, kakšna bo. Še posebej, ker so pred novo vlado naloge, o katerih se bo treba usklajevati z velikim številom strank, je spomnil Erjavec in med drugim izpostavil pogajanja s sindikati javnega sektorja in odločitev o lastništvu NLB.

Ocenil, da je bila Cerarjeva vlada uspešna

O prihodnjem predsedniku DZ pa je dodal, da je nepisano pravilo, da kandidata ponudi druga najmočnejša stranka koalicije. Predsednik SMC Miro Cerar ima za to vse kvalifikacije, težava pa bi bila v tem, da SMC ni drugouvrščena med strankami morebitne levosredinske koalicije, je pojasnil. Poleg tega bi po njegovih besedah morali predsedniki strank biti tudi člani vlade.

Erjavec je danes sicer ocenil, da je vlada v odhajanju dosegla dobre rezultate. "Mislim, da bodo ljudje šele čez čas spoznali, kako dobra in uspešna je bila vlada Mira Cerarja," je dejal. Ob vprašanju o njegovih kritikah do Cerarja v predvolilni kampanji pa je pojasnil, da je bil kritičen predvsem do Cerarjevega presenetljivega odstopa.

Erjavcu se zdi tudi zanimivo, da so na zadnjih volitvah največ izgubili ravno v SMC in DeSUS, "ki smo bili tvorci uspešne vlade".

Še vedno je sicer prepričan, da bi bil izplen volitev drugačen, če bi v tako imenovani levi blok, ki ga je pred volitvami sklenil z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, vstopila še kakšna stranka. Ob tem pa je bil ravno ta podpis eden pogosteje omenjanih očitkov Erjavcu pred današnjim glasovanjem o njegovem odstopu, saj so nekateri v stranki ocenjevali, da jim ni prinesel potrebnih glasov.

Če bi bilo glasovanje tajno, naj bi bilo možnosti za Erjavčevo slovo nekoliko več

Kljub njegovemu obstanku pa naj bi bili na terenu s šefom stranke manj zadovoljni. Večinsko mnenje sveta stranke je bilo tako manj predvidljivo kot glasovanje izvršnega odbora. Svet stranke sestavlja namreč 64 članov, med njimi pa so poleg vodilnih funkcionarjev tudi predsedniki pokrajinskih odborov, večino pa predstavljajo na kongresu izvoljeni člani iz teritorialnih organizacij stranke.

Še pred glasovanjem je bilo tako slišati, da bi bil rezultat lahko odvisen tudi od tega, ali bo glasovanje javno ali tajno in, da se Erjavcu stolček, ki ga zaseda že od leta 2005, lahko dejansko zamaje le, če bo glasovanje na seji sveta stranke tajno.

A Erjavec je prepričan, da bi bil rezultat isti, kot je bil sedaj, ko so glasovali javno. Zaradi visoke podpore pa tudi ne vidi nobenega smisla v sklicevanju kakšnega izrednega volilnega kongresa stranke, vsaj ne do konca leta.

Iz stranke je bilo že pred današnjo razpravo prav tako slišati, da je treba razčistiti, kaj točno je krivo za slab volilni izid in kolikšna je odgovornost Erjavca. Po drugi strani pa so se nekateri spraševali, kakšna je alternativa Erjavcu na čelu stranke.

Iz spodbudnih tonov nekaterih udeležencev razprave pa je šlo vendarle sklepati, da bo Erjavec tudi po slabem rezultatu in, kot se je izrazil, "osebnem porazu" na letošnjih parlamentarnih volitvah, ostal na čelu stranke DeSUS.

Razpravo organov stranke je Erjavec sicer ocenil kot zelo kakovostno. Zlasti na seji izvršnega odbora so opravili poglobljeno analizo vzrokov za slab rezultat na volitvah. "V politiki pridejo zmage, pridejo porazi, važno pa je, da se iz porazov tudi česa naučiš in greš naprej," je pojasnil.

Gantar ostaja podpredsednik stranke

Erjavec je tudi potrdil, da se glede funkcij v stranki nič ne spreminja, tudi Tomaž Gantar, ki je bil ob morebitnem potrjenem odstopu Erjavca, prevzeti vodenje stranke, ostaja njen podpredsednik. To bi lahko spremenil samo predčasni ali izredni kongres, je pojasnil.

Gantar je sicer izrazil zadovoljstvo nad dokaj enotnim mnenjem glede Erjavca. Določeni pomisleki po njegovih besedah ostajajo. Je pa zadovoljen, da Erjavec ostaja predsednik, sploh če bi bil njegov odstop ovira za vstop v morebitno levosredinsko vlado.

Ob tem je Gantar potrdil, da sam o podpori Erjavcu ni glasoval ne na izvršnem odboru ne na svetu stranke. Kot je pojasnil, so ga "nehote vpeli v to zgodbo", zaradi česar bi bilo po njegovem mnenju nekorektno, da bi glasoval tako ali drugače.

Za Erjavcem najslabše volitve do zdaj

Dolgoletni šef stranke in že skoraj večni minister ima za sabo sicer res slabe volitve. Pred vrati parlamenta so namreč ostale vse 'zvezde' stranke DeSUS: Saša Dončič, Lado Leskovar in Peter Vilfan; prvič, odkar je v politiki, pa tudi Erjavec sam, ki je s tem nedvomno izgubil precej politične teže in ugleda. Tu je še neposrečeno povezovanje z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in bledi nastopi na soočenjih.

Napake priznava tudi sam Erjavec: "Zavedam se, da je bilo storjenih tudi z moje strani nekaj napak v času volilne kampanje in za to tudi prevzemam svojo odgovornost. Gotovo se je izkazalo, da nismo dosegli tistih pričakovanj, za katera smo mislili, da bodo dosežena. To se pravi, da bomo v Ljubljani in še nekaterih mestih dosegli vidno boljše rezultate."

Erjavec je bil po letu 2005 za predsednika stranke izvoljen še na kongresih leta 2009, 2013 in nazadnje 2017, ko je bil tudi edini kandidat za to mesto.

Od obstanka Erjavca odvisna tudi koalicija, ki jo sestavlja Šarec

Od obstanka Erjavca na čelu stranke DeSUS, ter od realnosti zahtev Levice, pa so bili odvisni tudi pogovori o morebitnem koalicijskem povezovanju z levosredinskimi strankami, so menili v Stranki Alenke Bratušek. Po besedah generalnega sekretarja Stranke Alenke Bratušek Jerneja Pavliča so pogovori sicer zelo intenzivni, klici in srečanja pa se vrstijo dnevno.

Glede skupnih srečanj treh levosredinskih strank, na katerih se skupaj z LMŠ in SMC pogovarjajo o možnostih sodelovanja, je Pavlič na novinarski konferenci pojasnil, da gre za zametek sredinskega bloka, ki bi predstavljal možno koalicijo, in ocenil, da bo potrebnih še veliko pogovorov, preden bo prišlo do dejanskega dogovora.

Kot je ponovil, se zavzemajo za močno levosredinsko koalicijo, ključne teme pa so upokojenci, zdravstvo in mladi. Po njihovem mnenju pa bo moral biti koalicijski program zapisan zelo natančno, da se ne bodo pojavljale težave pri rešitvah. "Verjamem, da se bomo dogovorili za nek obris koalicije, ampak potem nas čaka še kar naporen pogovor, kaj so tiste vsebinske točke," je dejal.

Pavlič upa, da se bodo pogovori omenjenega trojčka čim prej razširili tudi s predstavniki drugih strank. Še pred odločanjem sveta stranke DeSUS o usodi Erejavca, je namreč izrazil prepričanje, da je zelo pomembno, da Erjavec na seji sveta stranke dobi zaupnico, saj da se v nasprotnem primeru "zna zgoditi, da levosredinska koalicija ne bo možna". Zdaj ko se znan odločitev v DeSUS, pa bodo po njegovem mnenju pogovori tekli dalje. Pavlič je ocenil, da so namere v stranki DeSUS zelo različne in da je bila namera Erjavčevih potencialnih naslednikov vstop v desno vlado.

'Po vsebini koalicija z NSi lažja kot z Levico'

Na vprašanje, ali bi si v koaliciji, ki se v zametkih oblikuje, bolj želeli NSi ali Levico, je odgovoril, da bi bila "po vsebinski logiki koalicija z NSi lažja kot z Levico". Slednja bo morala po njegovih besedah prevzeti tudi odgovornost, če bo prišlo do oblikovanja vlade Janeza Janše, saj da vstop v levosredinsko koalicijo pogojuje z nekaterimi nerealnimi zahtevami. Kot je ocenil Pavlič, pa bo težko "dobiti tistih nekaj pomembnih glasov Levice ali NSi".

V omenjenem trojčku se, kot je zatrdil Pavlič, za zdaj niso pogovarjali o tem, ali bi bili pripravljeni vstopiti v koalicijo s SDS. "Želja je po levosredinski vladi," je poudaril. Sicer so se v Stranki Alenke Bratušek po njegovih besedah pripravljeni pogovarjati z vsemi, tudi po volitvah so se že slišali z vsemi v parlament uvrščenimi strankami, srečali pa so se s predstavniki sredinskih socialno-liberalnih strank. Kot je pojasnil, od SDS sicer še niso prejeli nobene ponudbe, ampak zgolj poizvedovanja, ali so se pripravljeni pogovarjati. "Mi tega ne izključujemo, ker smo se naučili v politiki, da se moraš pogovarjati z vsemi, tudi če že vnaprej veš, da se mogoče ne boš dogovoril. Ampak pogovor je pa pomembna stvar, ker če ne, si zašel v napačno branžo, ker politika je stvar dogovorov in pogovorov z vsemi," je dejal.

Za predsednika DZ bodo podprli Šarčev predlog

Glede kandidata za predsednika DZ je pojasnil, da se zavedajo, da s petimi poslanci tega mesta ne morejo dobiti, da to pripada večjim strankam in da je predlaganje kandidata naloga tistega, ki bo sestavljal koalicijo. Kot je dejal, bodo podprli Šarčev predlog, saj se jim zdi to prav, če želijo vstopiti v koalicijo z njim. Zatrdil je, da delitev funkcij v dosedanjih pogovorih še ni bilo, saj se morajo najprej uskladiti o programskih vprašanjih.

Po njegovem mnenju bi si morala nova koalicija za prioriteto postaviti zdravstvo in na ta resor vsaka stranka imenovati tudi državnega sekretarja. "Resorji, ki so najtežji in najbolj odgovorni morajo pripadati mandatarju in tistemu, ki ima največ glasov v koaliciji. Ker če pripada najmanjši stranki in potem nima glasov ne v parlamentu ne finančnih vzvodov, ne more narediti nič sama. Tako kot je v navadi, da finančno ministrstvo pripade premierju, mora biti tudi tisto ministrstvo, kjer je največ problemov, v pristojnosti tistega, ki je na vrhu."

Sicer se je po Pavličevih besedah v četrtek sestal tudi izvršni odbor stranke, v katerem so z volilnim izidom 5,11 odstotka "več kot zadovoljni", zasluge zanj pa so pripisali predvsem predsednici, ki bo po izteku mandata za to funkcijo znova kandidirala na oktobrskem kongresu. Bratuškova, ki sicer v DZ ni bila izvoljena, bo do kongresa funkcijo predsednice stranke opravljala poklicno.