'Ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti. Predpostavlja sodelovanje'

Pri predsedniku države Borutu Pahorju so se danes zbrali najvišji predstavniki treh vej oblasti, predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca ter predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič in generalni državni tožilec Drago Šketa. Srečanje poteka pod naslovom Načelo delitve oblasti – (samo)omejevanje, vzajemni nadzor in medsebojno sodelovanje in gre za prvi tak posvet v zgodovini.

Po besedah novinarja Mihe Orešnika, ki  je spremljal posvet, premierju Janši najprej ni bilo čisto jasno, o čem naj bi tekla beseda, a je pozneje iz seznama povabljencev razbral, da gre zlasti za predstavnike sodstva. Predsedniku vrhovnega sodišča Florjančiču je zabrusil, da so bile sodne zmote, kot jih je poimenoval, v resnici sredstvo za uničevanje ljudi, razrednih sovražnikov. Opozoril je še, da zločinov, ki nikoli ne zastarajo, množičnih pobojev in tudi velikih kraj, slovensko tožilstvo in sodstvo nista nikoli obravnavala, saj zaradi tega ni šel v zapor skoraj nihče. Na posvetu je Janša povedal tudi, da je zaupanje v sodno vejo oblasti drastično padlo, kar so pokazale tudi evropske raziskave.

Ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti

Pahor je v uvodu sicer poudaril, da Slovenija, kot vse moderne demokratične družbe, temelji na vladavini prava, ki zahteva, da so izvršna, zakonodajna in sodna veja oblasti ločene. Spomnil je, da je samostojna Slovenija nastala z demokracijo in po pravni poti - prihodnje leto bomo praznovali 30. obletnico samostojne države, ki jo utemeljujeta demokracija in vladavina prava. To sta temeljna gradnika naše države, so sporočili z urada predsednika.  

Predsednik republike je opozoril, da je z Ustavo RS določen sistem zavor in ravnovesij, ki med vejami oblasti vzpostavlja njihov medsebojni nadzor in odvisnost ter zagotavlja, da nobena veja oblasti ne more prevladati nad drugo. "Ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti. Predpostavlja sodelovanje, dialog. Seveda pa mora biti vsak odnos, tudi dialog, med temi vejami oblasti spoštljiv in zadržan, konstruktiven, spoštovati mora dostojanstvo in samostojnost drugega," je dejal predsednik Pahor.

'Brez sodelovanja ne bo šlo'

Predsednik Pahor je ob koncu udeležence pozval, naj razmislijo, kako bi ta dialog periodično, smiselno in organizirano, vodili tudi vnaprej. Poudaril je pomen transparentnosti tokratnega srečanja in dejal, da "vsi prisotni, služimo ljudem, njim smo zavezani, a seveda z različnimi pristojnostmi."

"Imamo svojo avtonomijo, hkrati pa moramo tudi sodelovati," je dejal predsednik Pahor in poudaril, da ne gre samo za vprašanje zakonov in ustave, temveč gre tudi za vprašanje politične in pravne kulture. Ocenil  je, da je dobro, da je bilo v razpravi večkrat poudarjeno, da se je potrebno pogovarjati odkrito, a spoštljivo. Ponovno je opozoril, da je Republika Slovenija nastala z demokratičnimi procesi, se osamosvojila po pravni poti, kar je ekstencialnega pomena za našo prihodnost.  

"Pomembno je, kako bomo mi, ki predstavljamo institucije razvijali ta demokratičen proces. Menim, da brez sodelovanja do neke mere tudi ne bo šlo," je zaključil predsednik republike.

'Neprimeren odnos posameznih predstavnikov izvršilne veje oblasti do sodne vse bolj prepoznaven tudi v javnosti'

Florjančič je na posvetu pojasnil, da je v pismu izrazil tudi pričakovanje slovenskega sodstva, da se na neprimerne komentarje in tudi napade na sodstvo, ki so se intenzivirali v zadnjem času, odzovejo na primeren način. Po njegovem mnenju je neprimeren odnos posameznih predstavnikov izvršilne veje oblasti do sodne vse bolj prepoznaven tudi v javnosti. "Ali res ni mogoče poiskati drugih vzvodov za komunikacijo kot pa javno etiketiranje in omalovaževanje sodnikov in s tem sodne veje oblasti?" je zanimalo Florjančiča.

Med drugim je Florjančič omenil tudi, da je bila ocena stanja slovenskega sodstva, ki jo je posredovalo ministrstvo za zunanje zadeve evropskim institucijam, poslana brez usklajevanja s sodstvom in tudi pravosodnim ministrstvom.

Janša: Ugled si je treba zaslužiti

Janša pa je poudaril, da ob ločenosti vej oblasti "verjetno ni prepovedano izrekati kritike", sicer, kot je dejal, ne ve, kako lahko sploh govorimo o demokraciji. S človeškega vidika je po njegovih besedah težko poslušati, kako so nekateri prizadeti, ker so kritizirani, po drugi strani pa zaradi sodnih zmot, kot jih je poimenoval Florjančič, ljudje umirajo, imajo uničene družine, kariere, življenje, "in to ne v SFRJ, ampak v samostojni demokratični Republiki Sloveniji, kjer imamo polna usta človekovih pravic". Ob tem je sicer Janša omenil tudi razmere v prejšnjem režimu, kjer po njegovih besedah ni šlo za sodne zmote, temveč za sistem za uničevanje ljudi.

"Ugled si je treba zaslužiti," je prepričan Janša, ki sodstvo poziva, naj samo kritično pogleda, kje so problemi. "Če vi sami v sodstvu ne boste sposobni neke resne refleksije situacije, reforme in samokorekcije, ker politika tega verjetno ni sposobna, potem bodo protestirali tisti, ki jim uničujete življenja," meni.

Janša predlaga dvoje, in sicer da se sodstvo odpre, da lahko ljudje spremljajo, kako se sodi, ter da v sodstvu proučijo slovaški predlog zakona, ki spreminja več predpisov s področja pravosodja. Ob tem je poudaril, da mora biti sodstvo tisto, ki bo dalo pobudo za zakonske spremembe v Sloveniji, saj bi se s tem izognili političnim debatam. Oni pa so, kot je zagotovil, predloge pripravljeni podpreti.

Tudi predsednik državnega zbora Igor Zorčič je prepričan, da mora tudi sodna veja oblasti delovati tako, da je njeno delo sprejeto kot legitimno znotraj javnosti. Se pa po njegovih navedbah postavlja vprašanje, ali lahko k temu kakorkoli prispeva nekdo iz zakonodajne veje oblasti z nekimi intenzivnimi kritikami.

V pojasnilu, zakaj prihaja do kritik sodstva s strani posameznih poslancev in strank, pa je Zorčič pojasnil, da je sistem izvolitve poslancev bistveno drugačen od izvolitve sodnikov. Poslanci so vsake štiri leta, včasih pa tudi pogosteje, na prepihu javnosti, ko se odpirajo različna vprašanja, tudi to, ali pravosodni sistem deluje, kot to pričakujejo državljani. Po njegovih besedah je treba razumeti, da ob vsakokratnih novicah o posameznem primeru, ki ni bil uspešno rešen na sodišču, javnost terja odgovore.