Predsednik Borut Pahor je z nekdanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor na Trakošćanu neuradno obeležil dogovor o načinu reševanja dolgotrajnega spora o meji med državama. V Bednji so ob tej priložnosti odkrili ploščo v spomin na ta dogodek.

Pahor in zdaj neodvisna saborska poslanka Kosorjeva sta se danes spomnila srečanja iz leta 2009, ko sta bila oba na premierskem položaju. Takrat sta na dvorcu Trakošćan dosegla dogovor, ki je, kot se je kasneje pokazalo, omogočil nadaljevanje hrvaških pogajanj z Evropsko unijo in pripeljal do arbitražnega sporazuma o načinu reševanja meje med državama, predvsem na morju.

Danes sta poudarila, da je bil ravno v dvorcu Trakošćan narejen velik korak za otoplitev odnosov med Hrvaško in Slovenijo ter reševanje spora o meji in deblokado hrvaških pristopnih pogajanj.

Ključnega pomena pa je bila vzpostavitev osebnega zaupanja med takratnima premierjema držav, nato pa tudi med vladama in narodoma, sta poudarila Kosorjeva in Pahor.

Zaradi dogovora na Trakošćanu je Hrvaška danes članica EU, gospodarsko in turistično sodelovanje med državama je vse boljše, način reševanja odprtih vprašanj pa je postal primer in model za vsa druga odprta vprašanja ne le med Zagrebom in Ljubljano, temveč tudi v regiji, sta poudarila Pahor in Kosorjeva.

'Potrebno je bilo ukrepati'

Pahor je v nagovoru poudaril, da je pomembno ohranjati spomin na ta ključni trenutek izpred štirih let, ko je kazalo, da Slovenija in Hrvaška "ne znata več najti poti za rešitev vprašanj in da sta prišli s trmastim vztrajanjem vsaka pri svojem stališču na rob nekega odnosa, ki bi se lahko kmalu in hitro prevesil v neko varnostno situacijo".

Mednarodna skupnost z EU na čelu je tedaj obupala nad pomočjo državama in zdelo se je, da napredek sploh ni več mogoč. "Takrat je bilo potrebno ukrepati," je dejal Pahor in se spomnil, kako je poleti 2009 intenzivno razmišljal, kje bi bila možnost za rešitev problema.

Kosorjevi je nato predlagal paralelno reševanje problemov, to pa je, kot sta poudarila oba, terjalo neomajno zaupanje med njima in obema vladama. "Z Jadranko sva bila obsojena na najin pogum, razum in najino odgovornost pred ljudmi, ki sva jih takrat vodila, pa tudi širše za regijo in Evropsko unijo."

Glede srečanja na Trakošćanu se je predsednik spomnil, da je nanj "prišel z velikim upanjem, da je mogoče doseči nemogoče". "Trakošćan je kraj, kjer sta Slovenija in Hrvaška zgradili zelo trden most zaupanja med voditelji, med vladama, ne nazadnje med ljudmi," je še poudaril in spomnil, da so ne nazadnje Slovenci na referendumu junija 2010 glasovali za arbitražni sporazum.

Kosorjeva je izpostavila, da je srečanje, čeprav na njem ni bila sprejeta nobena konkretna odločitev, prineslo dogovor o novem načinu reševanja težav med državama ter postavilo temelj za kasnejši dogovor o reševanju vprašanja meje. Ta je bil po njenih besedah najboljši možen, o čemer priča tudi izjava tedanjega papeža Benedikta XVI., da naj služi kot primer drugim državam, kako reševati podobna vprašanja.

"Mislim, da je prav, da se v časih, ki so polni grenkobe in razočaranj, ljudje spomnimo na trenutke, ki so vendarle prinesli nekaj več optimizma in vere v to, da s pogumom, razumom in prijateljstvom lahko premagamo tudi zelo veliko težavo," je zaključil slovenski predsednik.

Današnje srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju že od samega začetka, ko so slovenskega predsednika pričakali ob zvokih pesmi Dobrodošel prijatelj. Kosorjeva in Pahor sta celo zaplesala.