Po srečanju s Pahorjem: 'Imamo krizo nezaupanja'

Predsednik republike Borut Pahor je glede izhoda iz krize zaradi epidemije in predsedovanja EU sklical skupno srečanje s predsedniki parlamentarnih strank.

Srečanja s Pahorjem so se udeležili predsedniki parlamentarnih strank Janez Janša (SDS), Zdravko Počivalšek (SMC), Matej Tonin (NSi), Karl Erjavec (DeSUS), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) in predsednici Alenka Bratušek (SAB) ter Tanja Fajon (SD). 

Brez Šarca in Mesca

Vodji LMŠ Marjan Šarec in Levice Luka Mesec, ki se nista udeležila današnjega srečanja, sta bila v današnjih izjavah za medije kritična do SDS. Mesec vidi pozive SDS k sodelovanju kot metanje peska v oči, Šarec pa pravi, da je bil sestanek namenjen "pokrivanju" SDS.

Šarec je v izjavi za medije pred DZ danes ocenil, da je vlada "zavozila reševanje epidemije" covida-19, dodatno pa je spomnil na njeno komuniciranje in odnos do opozicije in medijev. "Če vsak dan napadaš, zavračaš normalen dialog, se prepiraš z domačimi in tujimi mediji, ko nisi sprejel nobenega dopolnila pri protikoronskih zakonih, ko nisi odgovoril na nobene predloge opozicije, potem pa od nje pričakuješ sodelovanje, to pač ni normalna politika," je navedel. Prepričan je, da vlada oziroma SDS s pozivom k sodelovanju iščeta pokritje za svoje početje. "Pri tem ne moremo sodelovati," je dejal.

Po sestanku je pogovor na Brdu pri Kranju označil kot "popolnoma stran vržen čas", sploh glede na aktualno dogajanje v državi. To je ponazoril z naslovi treh medijskih člankov, ki govorijo o tem, da je Islamska skupnost v Sloveniji kritična do Janševega deljenja tvita o koranu, da je STA znova ostala brez financiranja in da je evropski komisar za pravosodje Didier Reynders Slovenijo pozval, naj vendarle že potrdi slovenska člana evropskega javnega tožilstva. "Predsednik republike v izjavi tega ni omenjal. Se bo odzval? Bomo videli," je zapisal na Twitterju.

Prvak Levice Luka Mesec pa je v izjavi navedel, da ko gledajo, kaj "namerava vlada z demografskim skladom, s sesutjem sistema plač v javnem sektorju in z zatrtjem političnih svoboščin", pri čemer je omenil odnos do taksistov, ocenjujejo, da gre za "spodkopavanje osnovnih svoboščin". "In mi s tako vlado ne moremo in ne mislimo sodelovati. Rešitev za Slovenijo je, da se tako vlado čim prej odstavi in pripeljemo vlado, ki bo nazaj vzpostavila nek minimum, ki nam ga zagotavlja ustava, da se bo dalo v tej družbi delati in dihati in se normalno pogovarjati brez groženj, laži in manipulacij, kar si SDS privošči vsak dan, na čelu s predsednikom vlade," je navedel Mesec.

Po njegovih besedah je prvak SDS in premier Janez Janša mesece "vodil vojno z vsemi, ki se z njim ne strinjajo", zdaj pa meče pesek v oči državljanom, s tem ko ponuja roko sodelovanja, ker ve, da je zanj prepozno. "On je spodkopal temelje dialoga v tej družbi," je bil oster Mesec. Ob tem je dodal, da je načrtna politična tehnika SDS manipuliranje, kar da se je pokazalo z lažnim profilom poslanke Alenke Jeraj na Twitterju. Ta je namreč te dni objavila zapis v dveh delih, en del je objavila kot Alenka Jeraj, drugega pa v profilu Kopriva.

"To je eden od razlogov, zakaj nas ni bilo na Brdu. Ni problem Alenka Jeraj na Twitterju, problem je, da imamo Koprivo v parlamentu. Rešitev je, da poslanci, ki to počnejo, odstopijo, z njo na čelu," je dejal Mesec, saj je ocenil, da je takšno ravnanje nedostojno poslancev.

Pahor za vzpostavitev sodelovanja

Po koncu srečanja je Pahor dejal, da je srečanje potekalo po pričakovanjih. Razprava je bila vključujoča, spoštljiva in na trenutke tudi polemična. Da se Levica in LMŠ srečanja nista udeležili pravi, da odločitev spoštuje. "Smo priča razhajanju v politiki. Toda moramo dialogu vrniti priložnost." Zaupanje je dvosmerna cesta, še dodaja in ni mogoče pričakovati samo od drugih, da bodo razumeli stališča in spoštovati je treba tudi tistega, ki misli drugače.

Sklenili so, da bodo v prvi polovici marca na Brdu pripravili posvet strokovne in politične javnosti o iskanju skupnih temeljnih stališč, ki zadevajo izhodno strategijo iz epidemije. Vključili bodo tudi predsednike in predsednici strank, pa tudi strokovnjake iz različnih področij. Poudaril je še, da je pri vseh zadevah potreben in pomemben dialog. 

Tudi prvak SDS Janša je po sestanku strnil svoje misli in dejal, da "je pogovor bil koristen, toda težje rečem, da je bil tudi uspešen". "Odprtih je bilo veliko vprašanj, upam, da smo nekatera uspeli pojasniti." V imenu koalicije si želi, da stranke opozicije, predvsem tiste, ki jih danes ni bilo, še enkrat pretehtajo svoje razloge.

Dodal je še, da bo vlada na omenjenem sestanku marca predstavila načrt za izhod iz koronavirusne krize. Odgovarjal je tudi na novinarska vprašanja, kjer so ga večinoma spraševali glede cepljenja v Sloveniji. Slovenija se je takoj po novem letu organizirala za bistveno večje cepljenje, ker nam je bilo obljubljenega več cepiva, tako da je država trenutno na cepljenje dobro pripravljena, je dejal Janša. "Cepiva je premalo za zelo velik interes." Proučujejo vse možnosti dobave cepiva, ki bodo realna in možna, je še dodal Janša. 

"Imamo krizo nezaupanja. Imamo veliko psihološko krizo," je dejala predsednica SD Tanja Fajon. Vse sodelujoče za mizo je pozvala, da je možnost za izhod iz krize v predčasnih volitvah, toda "naklonjenosti predlogu ni". Na srečanju je ostro obsodila tudi sovražni govor, ki ga širijo nekateri poslanci. Minimalno, kar pričakuje za začetek sodelovanja je, da vlada odstrani oznako 'interno' iz nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Sklenila je, da je sestanek dobro potekal, toda "zaupanje je ničelno", saj je za zaupanje potrebno sodelovanje vseh partnerjev. "Pričakovala bi še kakšno opravičilo s strani stranke SDS glede verbalnih napadov na družbenih omrežjih", je še dodala.

V stranki SMC podpirajo sodelovanje in dialog, težavo pa vidijo v "radikalnem razkolu" politike v Sloveniji, je dejal Počivalšek. Potrebujejo tudi dogovor, da se Slovenija reši tudi gospodarske krize, je pojasnil. Tonin, predsednik NSi pa se je strinjal s tistimi, ki so dejali, da je bil sestanek uspešen. "Če se združimo so lahko konflikti manjši."  Tonin je na še dejal, da želijo, da skupaj zaključijo ta mandat in da so si koalicijsko enotni. 

Bratuškova pa je dejala, da "če je Slovenija v krizi, smo v krizi vsi". V iskrenost ponujene roke predsednika vlade glede predloga sporazuma o sodelovanju v stranki SAB ne verjamejo, saj, kot je dejala, so bili vsi njihovi predlogi glede protikoronskih paketov spregledani. "Dejstvo je, da je vlada v drugem valu popolnoma zavozila," je trenutno korona situacijo komentirala predsednica SAB. "Ukrepi, ki so jih sprejemali, so bili sprejeti stihijsko," je dejala in dodala, da so se ti sprejemali brez konkretnega načrta. 

"Današnji sestanek je bil pravzaprav namenjen, da bi kompletna opozicija podpisala nek sporazum k uničevanju tega koronavirusa in v želji, da  Slovenija predseduje EU.  Toda vse stranke, razen SNS v tem sporazumu niso želele sodelovati," je dejal Jelinčič.  Dodal je še, da je sestanek zgledal kot "križanje podgane s kolovratom" in da je očitno edini cilj opozicije ta, da ruši vlado, ker na mestu predsednika ne želi videti Janše. 

Janša še pred srečanjem strankam poslal predlog sporazuma o sodelovanju

Medtem so iz kabineta premierja Janeza Janše vsem političnim strankam in predstavnikoma narodnosti  posredovali predlog sporazuma o sodelovanju pri oblikovanju odgovorov na temeljne razvojne izzive v obdobju 2021 do 2022. Tudi tukaj gre za okrevanje po epidemiji, predsedovanje Svetu EU in nekatere reforme. Kot so še sporočili iz kabineta, bi politične stranke in predstavnika narodnosti omenjeni sporazum sklenile, zavedajoč se, da je Slovenija pred eno najzahtevnejših nalog, to je oblikovanjem izhodne strategije iz časa epidemije, za kar ima na razpolago znatna sredstva EU; da je pred Slovenijo pomembno obdobje predsedovanja Svetu EU v času poteka konference o prihodnosti Evrope ter da je nujno treba izpeljati nekatere sistemske reforme, ki so potrebne za ohranjanje in krepitev konkurenčnosti kot pogojem za večjo blaginjo Slovenije in so v skupnem interesu vseh državljank in državljanov in vseh parlamentarnih strank v Sloveniji.

S podpisom sporazuma bi izrazili "voljo in namero", da omenjene naloge in cilje sooblikujejo skupaj, ne glede na to, ali so posamezne politične stranke v koaliciji ali opoziciji. Kot predvideva predlog sporazuma, njegov podpis nobene od strank ne bi zavezoval k vnaprejšnjemu soglasju k posamičnim zakonskim predlogom. Sporazum pa tudi ne bi vplival na ustaljene postopke delovanja koalicije.

Po srečanju je sicer Janša ugotovil, da za podpis sporazuma o sodelovanju z vsemi parlamentarnimi strankami ni veliko možnosti. 

Kaj vsebuje Janšev predlog sporazuma?

V predlogu je predvideno, da bo vlada vsem podpisnikom v 30 dneh po podpisu predložila konkreten, časovno določen normativni program aktivnosti vlade za tekoče leto oz. v letu 2022 do konca mandata. Podpisnice sporazuma iz opozicije in poslanca narodnosti pa bodo nato v sedmih dneh državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade, pristojnem za sodelovanje vlade z DZ, sporočile, pri katerih zakonih, predvidenih v normativnem programu, želijo sodelovati.

Tako določeni zakoni bodo predmet usklajevanja med posameznim predlagateljem zakona in opozicijskimi podpisnicami sporazuma in poslancema narodnosti. S sporazumom bi določili postopek usklajevanj. Opozicijske stranke in poslanca narodnosti, ki bi podpisali sporazum, pa bi se s tem obvezali, da v času od prejema zakona do konca usklajevalnega sestanka besedila in rešitev v zakonu ne bi komentirali v javnosti niti jih kakor koli razširjali zunaj poslanske skupine.

Stranke, podpisnice sporazuma, bi tudi ustanovile partnerski svet kot posvetovalni organ, v katerem bi sodelovali predsedniki strank, podpisnic sporazuma, in predstavnika narodnosti. Ta bi se sestal na predlog katere koli podpisnice sporazuma oziroma poslancev narodnosti. Partnerski svet bi sklical in vodil predsednik vlade.