Sporazum mora skozi vladno proceduro

Pogajanja med Slovenijo in Rusijo o gradnji plinovoda Južni tok v Sloveniji so končana, sporazum med državama, ki bo moral še čez vladni postopek, je pripravljen na podpis, je povedal direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač.

Sporazum bo določil, da bo šel plinovod preko Slovenije. "S tem smo izkoristili strateški položaj in ga okrepili. V pogajanjih smo dosegli določbe, ki jih nobena druga država ni. Smo podpisniki sporazuma na tej trasi in imamo določbe, zaradi katerih nas ne bo bolela glava," je povedal Kopač, ki je popoldne z Moskvo potrjeval zadnjo verzijo besedila.

Sporazum, ki mora skozi vladno proceduro in ga mora podpisati predsednik vlade, je po Kopačevih besedah pripravljen na podpis.

Ključno vprašanje dolgotrajnih pogajanj je bilo, ali bo imelo to skupno podjetje poseben davčni status in ali bo njegovo delovanje regulirano v skladu z evropsko zakonodajo, ki ureja delovanje lastnikov infrastrukture, pojasnjuje Kopač. "Ruska stran je želela imeti poseben status, zunaj določb evropske zakonodaje, kar jim je v meddržavnih sporazumih z Grčijo Bolgarijo in Madžarsko tudi uspelo. Na to nikakor nismo pristali, saj bi ob izvajanju sporazuma trčili na tožbo Evropske komisije pred evropskim sodiščem," pravi.

Po Kopačevih besedah so se zavedali, da so "ves čas v igri med dvema velikanskima mlinskima kamnoma – EU in Rusijo", zato so bili vztrajni in natančni pri formulacijah sporazuma.

Glede na dogovor bo moralo skupno podjetje, ki bo v polovični lasti družb Gazprom in Geoplin plinovodi in bo imelo sedež v Sloveniji, prestati certificiranje, kakršno je zahtevano za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Ta postopek certificiranja poteka prek slovenske Agencije za energijo, potrjuje pa ga Evropska komisija. "Tako smo se vnaprej izognili vsem morebitnim očitkom Evropske komisije," je dejal Kopač in dodal, da je bilo na to določilo zelo težko odbiti pristanek ruske strani.

Sedaj morata družbi Geoplin plinovodi in Gazprom dokončati študijo izvedljivosti projekta. "Ta je odvisna od vrste predpostavk, med drugim ali bo šel plinovod v Slovenijo iz Hrvaške ali iz Madžarske, ali naj bi potekal severno ali zahodno od Ljubljane (in bo navezan ali na italijansko ali avstrijsko omrežje), kakšne bodo predvidene količine, ki se bodo pretakale prek plinovoda," je nanizal Kopač in dodal, da so te odločitve odvisne od ruske strani.

Ko bo študija končana, se bo dalo bolj natančno načrtovati, kdaj se bo gradnja začela. Kopač je ob tem dodal, da si slovenska stran želi, da bi se pretežno ali v celoti uporabili obstoječi slovenski plinovodi. "Zmogljivosti, ki so trenutno v gradnji, to je plinovod Ljubljana–Kidričevo, to omogočajo," je dodal Kopač.