Vlada je po mnenju premierja Boruta Pahorja na pravi poti in komaj čaka, da napoči božič 2010. To pa zato, ker je prepričan, da bo Slovenija takrat v prvi skupini držav, ki bodo iz recesije izšle kot dolgoročne zmagovalke. Pahor se je v intervjuju za današnjo Večerovo prilogo V Soboto dotaknil tudi predloga za razrešitev ministra za okolje in prostor Karla Erjavca.
Minister Erjavec po premierjevih besedah ni bil idealen minister in je delal tudi napake, zato je predlagal njegovo razrešitev in ga pozval, naj predlaga novo ime za ta položaj, je v intervjuju povedal Pahor.
Kot je pojasnil predsednik vlade, je bil poziv računskega sodišča za razrešitev ministra Erjavca v pravnem in političnem smislu jasen in mu je v tem smislu olajšal odločitev. Erjavec sicer po njegovem mnenju ni moteč element v slovenski politiki, ko pa je tehtal vprašanje vloženega obtožnega predloga zoper njega, se mu je zdelo vprašanje, ali lahko pod takšnim pritiskom Erjavec še lahko opravlja svoje delo.
Pahor o spremembi vlade in koalicije ne razmišlja
Premier, kot je dejal, ne razmišlja o spremembi vlade in koalicije. "Moja naloga ni za vsako ceno zadržati politično večino. Seveda sprejemamo kompromise, ki so v vzdržni in peljejo naprej, ne pa gnilih," je dodal. "Ko se bomo začeli v vladi ukvarjati z lastnimi majhnimi problemi, bomo pokopali sami sebe," je poudaril Pahor.
Za Novo Ljubljansko banko (NLB) bi bilo po njegovih besedah v vsakem primeru koristno, da obdrži strateškega partnerja, vendar ob omejitvi, da ne more biti večinski lastnik. Če bi se KBC zaradi te omejitve umaknil iz NLB, je po njegovem mnenju dovolj interesa med ostalimi bankami, ki bi lahko bile potencialni partnerji.
"Gotovo pa je NLB med redkimi družbami, ki morajo ostati v državni lasti, enako gotovo pa je tudi, da potrebujemo strateškega partnerja, ki bo banki lahko zagotovil dodatna sredstva," je izpostavil.
Davčni pritiski se ne smejo okrepiti
Glede spremembe davkov je po Pahorjevih besedah cilj vlade, da se davčni pritiski ne bi okrepili. "Če bodo na tem področju nastale spremembe v smislu povečanja konkurenčnosti širitve olajšav, zmanjšanje prispevkov, bo šlo predvsem za prerazporeditev bremen," je povedal in dodal, da bodo v ta namen poenotili sistem socialnih transferjev in obenem poskrbeli za vzdržno fiskalno politiko.
'Gre za izjemno občutljivo politično in moralno dilemo'
Premierja žalosti, da morajo delavci zasesti tovarne, da si izborijo vsaj 600 evrov neto mesečne plače. "Gre za izjemno občutljivo politično in moralno dilemo, kako narediti to družbo konkurenčno, ne da bi breme sprememb nosili ljudje, ki že sedaj živijo težko," je dejal.
Izpostavil je, da se morajo odločiti, ali bodo sprejeli vrženo rokavico držav, v katerih socialna politika nima pomena kot v Sloveniji, ali pa bodo poskušali v globalni ekonomiji uveljaviti pravila, ki bodo sociali dala potrebno težo.
Pri vprašanju minimalne plače je po premierjevi oceni lahko odgovor širše gledano tudi sistem prožne varnosti, zvišanje najnižjih prihodkov in hkrati utrditev položaja s poenostavitvijo postopkov odpuščanja in zaposlovanja ter posegom v delavske odpravnine.
V prvem letu krize je vlada stavila več na element solidarnosti na račun konkurenčnosti, je pojasnil in dodal, da bodo to razmerje v letošnjem letu poskušali bolj uravnotežiti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.