Pahor: Ljudi mineva potrpljenje, zato je treba takoj ukrepati

Zaradi tolminskega punta so se Slovenci začeli narodno osveščati, je na osrednji slovesnosti ob praznovanju 300-letnice tolminskega punta dejal predsednik republike Borut Pahor, ki meni, da smo zato Slovenci tudi stali in obstali.

"Praviloma vselej, ko izkoriščanje, nepravičnost in neenakost dobijo take razsežnosti, da ogrozijo dostojanstvo ali celo eksistenco ranljive večine proti neki privilegirani manjšini, so upori neizogibni. Družba je vržena iz svojih moralnih tečajev," je dejal predsednik države in tu potegnil vzporednico z današnjimi protesti.

Pahor je prepričan, da bomo uspeli preseči sedanjo gospodarsko krizo. Prizadevati si moramo, da se ob izhodu iz krize breme pravično porazdeli. "Vsak občutek, da kdo živi mimo moralnih ali pravnih norm na račun drugega, krepi nezadovoljstvo in nezaupanje. Nihče več od nas naivno ne pričakuje, da je mogoče krizo premagati čez noč in v celoti. Odgovornost vseh, ki imamo več ekonomske in politične moči, je, da ne delamo v lastno korist, ampak delamo v skupno dobro," je še dejal predsednik republike.

Po njegovih besedah ljudi mineva potrpljenje, zato je treba takoj ukrepati. To je dokazala tudi skupina obiskovalcev, ki so zapeli pesem Puntarska ter razvili transparent z napisom: "Včeraj grofje, danes vlada! Ajde banda lopovska!" in "Punt ni gotov!".

Z današnjo prireditvijo pa dogodkov ob spominskem letu še ni konec. V Tolminskem muzeju so letošnje praznovanje začeli s predavanjem o oblačilni kulturi ter prehrani v času tolminskega punta, odprli so tudi priložnostno razstavo o življenju na Tolminskem v času, ko so se kmetje uprli graščaku, in bo na ogled leto dni.

V počastitev visoke obletnice pa je Banka Slovenije že izdala priložnostni kovanec. Pošta Slovenije pa posebno spominsko znamko.

Tolminski kmečki upor se je začel leta 1713. Kmetje na Goriškem in deloma na Kranjskem so se upirali novim državnim davkom. Kmetje na Tolminskem so bili že dlje časa v sporu s tolminskim glavarjem grofom Jakobom Antonom Coroninijem; davke je samovoljno in z uporabo nasilja pobiral Jakob Bandel. Slednji je marca 1713 zaprl skupino Tolmincev in tako pospešil nastanek kmečke zveze ter pohod kmetov iz tolminskega in kanalskega gospostva nad Gorico marca leta 1713.

Tolminskim upornikom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Gorice. Največji spopad med oblastjo in kmeti je bil junija 1713 pri Solkanu, kjer je uspelo oblasti upor nasilno zatreti. Sledile so kazni: denarne, Tolmincem so odvzeli pravico voliti župane, 72 upornikom so izrekli zaporne kazni in jim odvzeli premoženje, 11 upornikov so obsodili na smrt – usmrčeni so bili aprila leta 1714 na Travniku v Gorici.