Koroška vas se je takratni Kraljevini SHS priključila 1. oktobra 1922, dve leti po koroškem plebiscitu, na katerem se je večina Korošcev, prebivalcev Libelič ni bilo med njimi, odločila za priključitev Avstriji. Prebivalci Libelič so "prepričljiva ilustracija našega nacionalnega zavedanja in zgodovinske zrelosti, da s trmasto voljo in neomajnim prepričanjem v svoj prav uveljavimo svoja pravična stremljenja", je v slavnostnem nagovoru dejal predsednik državnega zbora Borut Pahor in dodal: "Na Libeliče in njene ljudi je ponosna vsa Slovenija".
Libeliče na nek poseben način govorijo zgodbo o krepitvi slovenske samozavesti, ki se v usodo ni vdala, pač pa jo je oblikovala. Le železna volja Libeličanov, da premagajo vsiljeno oblast, je vrnila ta del Koroške matični domovini. Gre za tako posebno epizodo, ki ji težko najdemo primerjavo celo v zgodovini drugih narodov, je dejal Pahor. Zgodovinski spomin na slovensko upornost bi morale ohraniti tudi mlajše generacije, je prepričan Pahor, saj naj evropsko združevanje še ne bi pomenilo, da Slovencem ne bo treba skrbeti za krepitev nacionalne identitete. Slovenija bo tudi po vstopu v Evropsko unijo živela v sosedstvu s štirimi državami, s katerimi želi imeti urejene odnose in vsestransko sodelovanje. "Slovenci si moramo zapomniti, da nam ni v nobeni skupnosti nobena stvar podarjena, za naše osebne in skupne cilje si bomo morali še močno in trdo, nemara celo uporno prizadevati," je še poudaril Pahor.
Usoda koroških Slovencev se je po končani prvi svetovni vojni odločala na vojaški in politični ravni ter se končala s plebiscitom 10. oktobra 1920. Boji za slovensko severno mejo so bili le delno uspešni, na zahtevo mednarodne mirovne komisije, ki je zasedala v Parizu, pa so kljub nasprotovanju jugoslovanske strani celovško kotlino razdelili v dve coni. Cono A je dobila v upravo Avstrija, cona B je prišla pod jugoslovansko upravo. Koroški plebiscit je s 59,5 odstotka volivci, ki so glasovali za priključitev Avstriji, povzročil, da se ji je priključila celotna Celovška kotlina, vključno z Libeličami. Libeličani, ki so na plebiscitu glasovali za priključitev SHS, se s takšnim potekom dogodkov niso sprijaznili. Dve leti so se borili za priključitev k matični domovini, prirejali protestne shode in zborovanja, se upirali orožnikom in se povezovali s slovenskim zaledjem. Leta 1922 je Avstrija pristala na ponovni pregled plebiscitnih rezultatov in 1. oktobra so Libeliče postale del matične države.
