Slovenija

Pahor na sestanku vilenske skupine

Vilnius, 21. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Predsednik DZ Borut Pahor se je v litovski prestolnici Vilnius udeležil sestanka predsednikov parlamentov držav članic vilenske skupine. Predsednike parlamentov iz Albanije, Bolgarije, Estonije, Hrvaške, Latvije, Makedonije, Slovenije, Romunije in Slovaške je gostil predsednik litovskega parlamenta Arturas Paulaskas.

Kot je povedal predsednik DZ, sta na srečanju v Vilniusu skupaj s predsednico estonskega parlamenta Ene Ergma odprla razpravo o prihodnosti vilenske skupine, med katerimi je sedem držav, ki so že prejele povabilo za vstop v Nato (Slovenija, Slovaška, Romunija, Bolgarija, Litva, Latvija, Estonija) in tri države (Albanija, Hrvaška in Makedonija), ki na povabilo še čakajo. Oba sta se zavzela za solidarnost s tistimi, ki želijo vstop v zvezo Nato, in pomoč z izkušnjami. Obenem pa sta izrazila pomisleke, da je vilenska skupina, v kateri je sedaj sedmerica držav, ki so praktično že vstopile v Nato in trojica držav, ki na povabilo še čakajo, sedaj pravi okvir za to. Odpira se vprašanje perspektive vilenske skupine, je še dejal Pahor.

V okviru razprave o evropski varnosti in transatlantskih odnosih je nastopil tudi predsednik DZ Borut Pahor
V okviru razprave o evropski varnosti in transatlantskih odnosih je nastopil tudi predsednik DZ Borut Pahor FOTO: Dare Čekeliš

V svojem govoru je predsednik DZ poudaril, da je bil "eden od pomembnih argumentov za uspeh referenduma o vključitvi Slovenije v Nato tudi ta, da bomo zaradi instrumenta soglasja lahko vplivali na odločitve zavezništva. Mislim da je potrebno imeti v razpravah o morebitnih spremembah v zvezi Nato pred očmi tudi to legitimno pričakovanje". Ko je še dejal Pahor, je Slovenija edina od držav vilenske skupine izvedla referendum o vključitvi v Nato. "Ljudje so razumeli pomen tega dejanja in so ga podprli. Izkoristili so priložnost, ki smo jo imeli v procesu širitve in ta priložnost mora biti poslej dana tudi zainteresiranim državam v novem krogu širitve. Domnevam, da se bodo podobno kot mi organizirale v skupino, ki si bo za njihovo vključitev solidarno prizadevala. Izkušnja vilenske skupine, ki je z vključitvijo dosegla svoj končni cilj, je zanje dobra popotnica," je še dejal Pahor.

Predsedniki parlamentov vilenske skupine so na srečanju v Vilniusu tudi sprejeli skupno deklaracijo, v kateri so podprli razvoj evropske varnostne in obrambne politike in menili, da se bo partnerstvo med Evropo in ZDA okrepilo z nadaljnjim razvojem evropskih obrambnih sposobnosti. V deklaraciji so omenili tudi Irak in ocenili, da obnova Iraka pomeni priložnost za okrepitev transatlantskega sodelovanja. Izrazili so pripravljenost držav vilenske skupine za sodelovanje pri obnovi Iraka; pomembno vlogo pri povojnem Iraku pa bi morali odigrati Združeni narodi. Glede nadaljnje širitve zveze Nato predsedniki parlamentov vilenske skupine podpirajo politiko "odprtih vrat", je še zapisano v deklaraciji.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.