Pahor je na spominski slovesnosti položil venec k Spomeniku frankolovskim žrtvam, v svojem govoru pa je pozval k miru, strpnosti in sožitju. Po njegovih besedah bomo le tako lahko odpravili strah, da bi se mirno obdobje Evrope in sveta nenadoma končalo. Ob tem je kot predsednik Slovenije izrazil pripravljenost, da "z dialogom kot del zahodnega sveta rešimo ta problem".
"Danes bolj kot kadar koli je treba storiti vse za to, da po mirni poti in v dialogu najdemo rešitev za krizo, za katero se zdi, kot da se dogaja na predvečer nečesa strašnega," je dejal. Kot je še dodal, Slovenija želi verjeti visokim predstavnikom Ruske federacije, da nimam nobenih namenov kakor koli napasti sosednjo Ukrajino. "Danes je toliko bolj pomembno sebi in vsem reči, da mir ni samoumeven in si je treba zanj prizadevati vedno in povsod," je poudaril.
Ob koncu nagovora se je Pahor zahvalil še vsem, ki skrbijo za spomenik, prihajajo in se poklonijo žrtvam vojne tragedije, prinašajo sporočilo miru in ohranjajo kulturo spominjanja. Ta je po njegovih besedah neprecenljiva za tiste generacije, ki tega niso doživele. "Naša dolžnost, da opomnimo vse, kako krhek je mir, če zanj ne skrbimo," je še pozval Pahor.
Spominsko območje na Frankolovem obsega ostanke drevoreda jablan, na katere so Nemci 12. februarja leta 1945 obesili 99 talcev, enega pa ustrelili med begom, ter dva grobova, kamor so po obešenju zakopali žrtve. Med pobitimi so bili tudi mladoletniki. Najmlajši je bil star 16 let, najstarejši talec pa je imel 64 let.
Frankolovski zločin je bil povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeisterja. Ta je bil namreč smrtno ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeisterjeve poroke.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.