Delegacijo je poleg gostitelja sprejel še minister za odnose s parlamentom Carlo Giovanardi, ki velja za neformalnega posrednika med italijansko vlado in slovensko manjšino. Po Pahorjevih besedah sodi obisk, ki je potekal v izredno prijateljskem vzdušju, v sklop obiskov delegacije DZ v parlamentih treh sosednjih držav, Italije, Avstrije in Madžarske, ki bodo postale partnerice Slovenije v Evropski uniji in zvezi Nato. Predsednik DZ je decembra lani že obiskal Budimpešto, čaka pa ga še obisk Dunaja.
V delegaciji DZ so bili poleg Pahorja še predsednik komisije za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu Franc Pukšič, predsednik komisije za narodni skupnosti Roberto Battelli in predsednica skupine prijateljstva z Italijo v DZ Majda Širca.
Na srečanju v Rimu so govorili tudi o dvostranskem sporazumu o prostem pretoku ljudi med državama, ki naj bi v prehodnem obdobju po vstopu Slovenije v EU olajšal zaposlovanje na obeh straneh meje, pa tudi o gospodarskem sodelovanju, gradnji petega evropskega transportnega koridorja, vračanju zgodovinskih arhivov in problematiki manjšin.
Po besedah Majde Širca so pozornost namenili tudi kulturnemu sodelovanju med državama, sporazum o tem je tik pred podpisom, še ta mesec pa naj bi DZ sprejel tudi odlok o ustanovitvi univerze na Primorskem, ki bo prav tako vzpodbudila čezmejno sodelovanje. Predsednica skupine prijateljstva z Italijo v DZ se je v Rimu srečala tudi s predsednikom parlamentarne skupine prijateljstva s Slovenijo in Hrvaško Gianluigijem Scaltritijem.
Casini je po pogovorih s slovensko delegacijo menil, da imata Slovenija in Italija veliko skupnih interesov na področjih gospodarstva, trgovine in kulture. Glede zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki se skoraj dve leti po sprejetju še vedno ne izvaja, pa je menil, da si je treba prizadevati za rešitev tega problema, vendar je parlament s sprejetjem zakona že opravil svojo nalogo.
Pahor in Casini sta se dogovorila, da bodo marca, verjetno v Portorožu, pripravili srečanje predsednikov parlamentov kvadrilaterale (Slovenije, Italije, Hrvaške in Madžarske), maja pa sestanek Jadransko-Jonske pobude v Ravenni.
Ministru Giovanardiju je delegacija DZ prenesla sporočilo slovenske manjšine, da ceni njegova prizadevanja za izvajanje zaščitnega zakona. Poleg tega manjšina in Slovenija pričakujeta, da bo tudi v Trstu obveljalo enako načelo kot v Gorici, kjer je že odločeno, da bodo določila zakona veljala v vseh mestnih občinah. Kot je dejal Pahor, je Giovanardi menil, da treba zakon uveljaviti in spoštovati, za kar si bo prizadeval po svojih močeh.
Slovenska delegacija se je na pogovorih s Casinijem in Giovanardijem zavzela za ustanovitev mešane strokovne komisije za vprašanje vračanja arhivov, umetniških del, katastrarskih in zemljiških knjig, ki so jih italijanske oblasti med drugo svetovno vojno odpeljale iz muzejev in cerkva na sedanjem slovenskem ozemlju. Pripravljenost za ustanovitev komisije sta Italija in SFRJ izrazili že v pismu, ki sta ga podpisali ob sklenitvi Osimskih sporazumov leta 1975, vendar doslej ni prišlo do uresničitve te namere.
Predsednik komisije DZ za narodni skupnosti Roberto Battelli pa se je v ločenem pogovoru z Giovanardijem zavzel za sprostitev finančnih sredstev, ki jih Italija namenja svoji manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem prek Ljudske univerze v Trstu, ta pa jih je nedavno blokirala.