Pahor namerava redne parlamentarne volitve razpisati za 24. april

Pahor je danes po pogovorih z vodji poslanskih skupin DeSUS, italijanske in madžarske narodne skupnosti ter LMŠ, zaključil posvetovanja v državnem zboru, kjer se je v zadnjih dneh ločeno srečal z vodji vseh poslanskih skupin.  

Tovrstna posvetovanja je tokrat opravil že drugič, v njegovem kabinetu pa pojasnjujejo, da se je na ta način želel zahvaliti vodjem poslanskih skupin za dosedanje sodelovanje pri oblikovanju predlogov kandidatur, ki jih predsednik republike predlaga v izvolitev državnemu zboru.

Pahor je v poznejši izjavi za medije pojasnil, da mu zakon omogoča, da volitve razpiše na nedeljo med 24. aprilom in 5. junijem. Da izbere prvi možni datum, pa se je odločil zato, ker meseca pred volitvami ne prekinjajo počitnice, kot bi se to zgodilo, če bi bile volitve v maju.

Sicer pa je predsednik republike dejal, da se mu zdi prav, da ni odlašal z odločitvijo o tem, kdaj bodo volitve. Zdi se mu namreč prav, da vsi vedo, kdaj bodo volitve. Tako lahko zdaj državni zbor lažje predvidi svoje obveznosti in način dela, upa pa, da je z zgodnjo odločitvijo pripomogel tudi vladi, da bo lažje načrtovala delo. Obenem pa Pahor tudi ocenjuje, "da si je velik del javnosti želel slišati, kdaj bodo redne volitve, če ne bo prej predčasnih".

Kot je še dejal, je velika večina vodij poslanskih skupin njegovo odločitev sprejela z razumevanjem. Odlok o razpisu bo torej podpisal sredi februarja, ko bodo v odloku določeni tudi natančni roki glede volilnih opravil.

Pahor sicer ne pričakuje, da bi na potek volitev vplivala epidemija covida-19.

Vrstijo se odzivi

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je ob odločitvi predsednika držav dejal, da "vsak dan, ko odlašamo z volitvami, ko ta vlada ne prepusti upravljanja epidemije epidemiologom, je dan, ko gremo v finančno in zdravstveno katastrofo". Datum je sicer za stranko sprejemljiv. Ob tem je ob morebitnih pomislekih, da bi lahko bila volilna udeležba na predlagan datum zaradi bližajočih se praznikov nižja, Golubovć poudarja, da tudi 11. julija čas poletnih dopustov ni zaustavil ljudi, ki so na referendumu zavrnili predlog novele zakona o vodah.

Hkrati je Golubović izpostavil še, da je država v izredno resni situaciji, ko se nam "pred očmi zaradi te vlade sesuva zdravstveni sistem, pa tudi javne finance niso v dobrem stanju". Ob tem je vladi očital, da je samo v letih 2020 in 2021 naredila 7,5 milijarde minusa v javnih blagajnah. Zato bi volitve po njegovih besedah morale biti prej, že v nedeljo. Vlado je tudi pozval, da upravljanje epidemije prepusti stroki, v prvi vrsti epidemiologom.

Predsednik DeSUS Ljubo Jasnič je odločitev, da bodo državnozborske volitve prihodnje leto na prvi možni datum, pozdravil. Pravi, da je to edina prava odločitev.

Pahorjevo odločitev je komentiral tudi vodja poslancev SD Matjaž Han, ki poudarja, da je Pahor napovedal le razpis volitev na prvi možen datum, kar da ne izključuje možnosti predčasnih volitev. Ključ do teh je v rokah koalicije in posameznikov, ki podpirajo vlado, meni.

Tudi v SD so se v okviru posvetovanj Pahorja s poslanskimi skupinami pogovarjali o možnem datumu volitev, je še pojasnil Han. Pahor je na posvetu dejal, da nima nobenega razloga, da ne bi parlamentarnih volitev razpisal na prvi možen datum. Ali je Pahor izbral prvi možen datum, ker je nezadovoljen z delovanjem sedanje vlade, pa je po besedah Hana treba vprašati Pahorja.

Da bi bližina prvomajskih praznikov morda vplivala na udeležbo na volitvah, vodja poslancev, tako kot že prej Golubović, ne verjame. Kot je pojasnil, so bili tudi ob referendumu o vodah podobni pomisleki, a je bila volilna udeležba dobra. "Mislim, da je ta vlada nakopičila toliko problemov v tej državi, da kadarkoli bodo volitve, bodo ljudje šli na volitve in je naša dolžnost, da jih k temu tudi pozovemo," je še prepričan Han.

Za SAB datum parlamentarnih volitev pričakovan, a še vedno si prizadevajo za predčasne volitve

Za stranko SAB je 24. april pričakovan, je povedala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Kot je pojasnila, je tudi sama na pogovoru pri Pahorju o možnih kandidatih za ustavnega sodnika izrazila pričakovanje stranke SAB, da bi bil za parlamentarne volitve izbran omenjeni datum. Takrat je po njenih besedah Pahor potrdil, da se k temu nagiba tudi sam. V SAB tako ocenjujejo, da je to korektna izbira, saj da ni razloga, da bi z volitvami čakali.

Kljub temu pa menijo, da bi bile najustreznejše predčasne volitve, ki bi vsaj malo omilile situacijo v državi, ljudem pa dale upanje, da bo kmalu drugače. Tudi zato je Kociprova prepričana, da bodo ne glede na bližino prvomajskih praznikov volivci spoznali, da je nujno, da se volitev udeležijo in oddajo svoj glas.

Stranke Koalicije ustavnega loka (KUL) sicer po besedah Kociprove redno sodelujejo in se dogovarjajo o vsem potrebnem. Vsaka stranka pa je samostojna in se bo volivcem poskušala predstaviti s specifičnim delom lastnega programa, a bodo hkrati poskrbeli, da se bodo te vsebine medsebojno dopolnjevale, je zatrdila Kociprova.

O sodelovanju z zdajšnjim predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem in morebitno novonastalo stranko pa je Kociprova poudarila, da je problem v tem, da Zorčiča na funkciji predsednika državnega zbora vzdržuje opozicija, hkrati pa ne vedo, ali sam trenutno podpira opozicijo ali koalicijo.

Prvak vladne stranke NSi in podpredsednik vlade Matej Tonin je ocenil, da je datum volitev odličen. V stranki ob tem poudarjajo, da so osredotočeni na to, da do konca mandata korektno izpeljejo zastavljene projekte. Do konca mandata želijo tako zamejiti tudi epidemijo in "v teh zahtevnih časih za Slovenijo narediti čim več", so sporočili.

Jelinčič bi si želel poznejših volitev

Prvak SNS Zmago Jelinčič je ocenil, da bi bilo bolje, če bi bile naslednje redne parlamentarne volitve pozneje. Dejal je namreč, da 24. april za volilno nedeljo "ni najbolj posrečena izbira". Pahorju je predlagal, naj volitve premakne na kasnejši čas, tudi zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo covida-19, saj bi bilo topleje.

Poleg epidemioloških razmer je dejal tudi, da bi bili ljudje "bolj umirjeni, saj bi bili vmes prvomajski prazniki". "A Pahor se je odločil, da bodo volitve čim prej, da bo imel mir," je ob tem ocenil prvak opozicijske SNS.

Ob tem je izpostavil, da je izbira volilnega datuma znotraj okvirov, ki jih podaja zakonodaja, pristojnost predsednika republike. V SNS bodo sicer tudi 24. aprila na volitve pripravljeni. Glede možnosti predčasnih volitev pa meni, da bi bile kot slepo črevo, saj bi jih imeli le nekaj tednov pred rednimi.

Zakon o volitvah v državni zbor

Splošne volitve v državni zbor so lahko redne ali predčasne. Redne volitve si sledijo na štiri leta, predčasne volitve pa se opravijo, če se državni zbor razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe.

Zadnje parlamentarne volitve, ki so bile sicer predčasne, so bile 3. junija 2018.

Splošne volitve razpiše predsednik republike. V aktu o razpisu volitev se določi dan razpisa volitev in dan glasovanja, ki mora biti nedelja ali drug dela prost dan.

Redne volitve se razpišejo najprej 135 dni in najkasneje 75 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči več kot 90 dni in ne manj kot 60 dni.