Če bodo člani ustavne komisije podprli Pahorjev predlog, bodo tako o vsakem od vloženih predlogov za spremembo ustave odločali posebej, pri čemer bo vrstni red odvisen od datuma vložitve posameznega predloga. Tako bi lahko 17. oktobra, ko se bo komisija prvič sestala, že odločala o predlogu skupine poslancev s prvopodpisanim Maksimiljanom Lavrincem (LDS) za spremembo 143. člena ustave, ki se nanaša na področje lokalne samouprave.
Dilema pa se poraja predvsem pri vladnem predlogu ustavnih sprememb, saj je ta zelo obsežen in zadeva različna vsebinska vprašanja. Zato bo Pahor ustavni komisiji predlagal, naj sprejme sklep, s katerim bi vlado povprašali, ali bi bila kot predlagateljica pripravljena svoj predlog razčleniti. S tem bi namreč v procesnem smislu zelo olajšala odločanje tako na ustavni komisiji kot tudi v državnem zboru, je prepričan Pahor.
"Pri odločanju o spremembah ustave si želimo ustvariti takšne okoliščine, da bi lahko o vsakem predlogu povsem jasno ugotovili politično voljo," je še pojasnil. Dodal je, da mora ustavna komisija pri svojih odločitvah v prvi vrsti spoštovati tako poslovnik državnega zbora kot tudi sklepe, ki jih je sprejela decembra lani. Že takrat je namreč sklenila, da se bo po končani obravnavi vseh predlogov odločala o vsakem posebej in državnemu zboru predlagala, ali naj začne postopek za spremembo ustave. Za poseg v ustavo je sicer potrebna dvotretjinska večina.
