Pahor podpira Blaira za predsednika EU

Premier Borut Pahor je danes v Bruslju razkril, da podpira nekdanjega predsednika britanske vlade Tonyja Blaira za bodočega predsednika Evropskega sveta. Ob tem je pojasnil, da si to pravico jemlje kot predsednik svoje socialdemokratske stranke in da bo vlada o tem odločala v prihodnosti, ko bo postopek izbire formalno sprožen.

Premier je pojasnil, da je bil v četrtek na srečanju sedmih socialdemokratskih voditeljev Unije z vodji druge največje politične skupine v Evropskem parlamentu, evropskih socialistov (S&D), edini, ki je poleg predsednika britanske vlade Gordona Browna podprl Blaira.

Svojo odločitev je pojasnil z besedami, da ima z njim "tako ali drugače dobre izkušnje" in da je bil Blair pogosto navdih za marsikatero spremembo v njegovi lastni stranki. "Odnosi med laburistično stranko in slovenskimi socialdemokrati so odlični, na Blaira in Browna sem se lahko vedno zanesel," je poudaril.

Pahor je ob tem priznal, da je Irak madež na Blairovi politični karieri, saj je šlo za vojno, ki je bila po njegovem mnenju nepotrebna. "Takrat Blaira nisem podprl in nisem videl razloga, zakaj je šel v 'španovijo' z Georgeom Bushem, in razloga, zakaj je to storil, še danes ne vidim," je dejal.

Premier je še pojasnil, da bo eden od dveh novih visokih položajev v EU – predsednika ali zunanjega ministra – zagotovo pripadel socialdemokratski politični struji, ki je sicer po njegovih besedah izgubila evropske volitve, na katerih je zmagala desnosredinska opcija.

Iz konservativne politične družine sicer prihajata tako predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso kot predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek in enega od še preostalih dveh ključnih položajev v EU bo po Pahorjevem mnenju prav tako zasedel predstavnik ali predstavnica konservativne stranke.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je sicer danes v Bruslju razkril, da sta se z nemško kanclerko Angelo Merkel dogovorila, da bosta podprla istega kandidata, saj delita enako vizijo o obeh novih položajih. Sarkozy ni želel razkriti imena, poudaril je le, da "imena iz prvega vala ugibanj na koncu niso nujno zmagovalci".

Švedsko predsedstvo EU bo posvetovanja z državami članicami o kandidatih za predsednika ali zunanjega ministra EU formalno sprožilo, ko bo jasna slika glede ratifikacije Lizbonske pogodbe na Češkem. Po besedah predsednika luksemburške vlade Jeana-Clauda Junckerja bi to lahko storilo dan po tem, ko bo češki predsednik Vaclav Klaus podpisal pogodbo.