Vlada je ministrom znižala plače

Vlada je napovedala tudi zamrznitev funkcionarskih plač in spremembe pri usklajevanju plač javnih uslužbencev, o čemer se bodo v ponedeljek začeli pogajati s sindikati javnega sektorja. Gre za varčevalne ukrepe zaradi gospodarskih razmer, s katerimi želijo zmanjšati strošek države v bruto domačem proizvodu, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil premier Borut Pahor.

Ministre so iz 64. plačnega razreda uvrstili v 63. plačni razred, državne sekretarje pa iz 61. v 60. plačni razred, kar pomeni, da se jim bodo plače znižale za približno 200 evrov bruto. Poleg tega je vlada spremenila uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki bo plače direktorjev v prihodnjem letu zamrznila. Gre za 2350 direktorjev, ki se jim plače v prihodnjem letu ne bodo zvišale za 0,5 odstotka, kot je bilo sicer predvideno z uredbo. S tem bodo po besedah ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs na letni ravni prihranili dobrih 500.000 evrov.

Vlada je poleg tega ministrstvu za javno upravo naložila, naj pripravi novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerimi bi preložili julijsko usklajevanje za odpravo plačnih nesorazmerij in tako zamrznili funkcionarske plače. Na ta način bi privarčevali 1,8 milijona evrov, je pojasnila Pavlinič Krebsova.

Plače v javnem sektorju

Vlada načrtuje tudi spremembe pri usklajevanju plač javnih uslužbencev. Uskladitev za odpravo plačnih nesorazmerij je sicer v prihodnjem letu predvidena januarja in septembra, vlada pa se bo poskušala z reprezentativnimi sindikati dogovoriti, da bi preložili septembrsko uskladitev. Pavlinič Krebsova ob tem opozarja, da je bila reforma plačnega sistema neodgovorna, saj sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij, ki jih ima na razpolago ministrstvo, znašajo 124 milijonov evrov, ocena posledic reforme pa znaša med 190 in 200 milijoni evrov.

Premier Pahor je ob tem pojasnil, da je že podpisal vabilo za sestanek s sindikati javnega sektorja, postopek pogajanj pa se bo začel v ponedeljek. Predsednik vlade upa, da jim bo z argumenti uspelo priti do kompromisa, ki bi bil pravičen in finančno vzdržen. Med varčevalnimi ukrepi vlade je ministrica za javno upravo napovedala tudi restriktivno kadrovsko politiko v javni upravi. Ocena stanja namreč kaže, da se število javnih uslužbencev povečuje, število zaposlenih pa je ta trenutek "neobvladovano". Vlada se je zato zavezala, da bo spoštovala skupni kadrovski načrt, v letu 2009 pa bo kadrovska politika restriktivna.

Vlada je ministrstvo za javno upravo tudi zadolžila, da pregleda tudi poslanske privilegije ter pripravi spremembe zakona o poslancih glede plač in drugih prejemkov.

Vlada je na današnji seji sprejela predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je poudaril, da ta ukrep želi pomagati podjetjem, ki so zaradi svetovne finančne in gospodarske krize v najtežjem položaju in jim že primanjkuje naročil.

Za subvencije za delno sofinanciranje plač bodo lahko zaprosile gospodarske družbe in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce. Subvencije bodo po mnenju Svetlika lahko prejele družbe za največ šest mesecev, v tem času pa ne bodo smele odpuščati delavcev. Poleg tega za poslovno leto, v katerem bodo prejemale subvencije, ne bodo smele izplačevati nagrad članom vodstva in nadzornega sveta.

Podjetje, ki bo delovni čas skrajšalo z veljavnih 40 na 36 ur tedensko, bo upravičeno do subvencije v višini 60 evrov na delavca mesečno, še dodatnih 60 evrov na delavca mesečno pa bo prejelo v primeru, da bo z reprezentativnimi sindikati sklenilo dogovor o zagotavljanju dela 32 ur na teden.

Na voljo 230 milijonov evrov

Svetlik je še poudaril, da bo za izvajanje zakona na voljo 230 milijonov evrov, kar pa bo po njegovem mnenju zadoščalo za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za 250.000 delavcev. Vloge za subvencije bo mogoče vložiti do konca septembra 2009.

Svetlik je še dejal, da je mnogo podjetij že zmanjšalo delovni čas, ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov gospodarske krize pa naj bi koristile predvsem kovinska, elektro in avtomobilska industrija. Delovnopravni status zaposlenih se s tem ne bo spremenil – ostali bodo zaposleni za polni delovni čas, po drugi strani pa se bodo zmanjšali stroški delodajalcev za izplačilo plač v času krize.

Nadzorniki bodo nosili veliko odgovornost

Predsednik vlade Borut Pahor je glede imenovanja v nadzorne svete in uprave družb v večinski državni lasti dejal, da se "politika ne bo vmešavala v delo nadzornih svetov in uprav družb podjetij v večinski državni lasti. S tem bodo ti organi dobili večjo avtonomijo pri svojem delu, kot so jo morda imeli doslej, a tudi večjo odgovornost."

"Na nadzornikih in upravah družb bo zdaj glavno breme reševanje negativnih vplivov finančne krize, ki jih pričakujemo v prihodnjem letu," je dejal Pahor. Poudaril je, da gre "za usodno leto", na nadzornih svetih pa je, da izberejo najboljše ljudi za vodenje družb, sedanje ali pa nove.

Proti apetitom strank

Vlada je še na današnji seji sprejela sklep o imenovanju akreditacijskega sveta, ki naj bi izbiral med kandidati za predsednike uprav in člane nadzornih svetov. Svet bi kandidate v imenovanje predlagal posameznim resornim ministrstvom. Svet bo sestavljalo sedem članov, med katerimi so Borut Bratina, Jože Glazer, Samo Hribar Milič, Franc Jamšek, Bogomir Kovač, Milena Pervanja in Danica Purg.

"Če bi ostala pri stari praksi, ki smo ji bili priča vso tranzicijo, je tudi tej vladi grozilo, da bi bila žrtev velikih apetitov strank, posameznikov, vplivnih skupin. Postavili smo oviro tem apetitom," je dejal premier. Po njegovih besedah je oblikovanje sveta v skladu z zakonodajo; za imenovanja bodo še naprej odgovorni ministri, ki bodo vladi predlagali določene odločitve. Člane sveta je predlagal Pahor, vlada jih je potrdila, zanje pa se je odločil po posvetovanju z različnimi institucijami in posamezniki, je dejal.

Minister za delo družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je povedal, da bodo postopoma oblikovali listo potencialnih strokovnjakov, ki se bodo vključevali v nadzorne svete organizacij. Za kandidate bo objavljen javni poziv. Z liste bo nato kadrovsko-akreditacijski svet izbiral kandidate na podlagi referenc, ki jih bodo morali ti preložiti. Minister bo imel nato na primer za pet mest 10 kandidatov, med katerimi bo izbral in jih predlagal vladi. "Svet bo poskrbel za to, da bodo imeli ministri možnost izbirati najboljše. Politična lojalnost ne bo kriterij," je zatrdil Pahor. Dodal je, da se bodo morale menedžerske ekipe v prihodnjem letu, ki bo zahtevno, izkazati in poslovati tako, da bodo izpolnili cilje, zaradi katerih so dobili mandat.

Vlada je preložila odločanje o odpoklicu starih in imenovanju novih članov nadzornih svetov Slovenskih železnic (SŽ) ter rudnika Trbovlje in Hrastnik.

Forum 21 vodi svet

Z imenovanjem članov kadrovsko-akreditacijskega sveta premier Pahor znova prelamlja predvolilne obljube, da ne bo kadroval politično, poudarjajo v SDS. Poudarjajo, da je vlada že ob samem imenovanju članov sveta “pogrnila na celi črti in postavila politične kriterije pred strokovnimi”.

V SDS so kritični do imenovanje Danice Purg, ki je članica programskega sveta Foruma 21, evidentirana kandidatka za evropske volitve iz vrst LDS in podpornica kandidature Danila Türka. Z mariborske univerze prihaja Borut Bratina, “soavtor razvpitega pravnega mnenja, ki ga je po naročilu Pivovarne Laško pripravil Inštitut za ekonomsko in korporativno upravljanje iz Maribora. Vrste Socialnih demokratov pa predstavlja neuspešen kandidat za župana Mestne občine Ptuj, gospod Jože Glazer, ki je tudi tajnik fakultete za družbene vede,” še menijo v SDS.

Kritični so tudi do imenovanje Bogomirja Kovača, ki je po mnenju SDS med vladavino LDS dolga leta svetoval in nadziral podjetja v (so)lastništvu Republike Slovenije. “Kovač je član Liberalne akademije in Foruma za levico ter neuspešen kandidat LDS za predsednika republike, ki z veseljem nastopa na prireditvah Foruma 21. Posameznik, ki predstavlja star način kadrovanja, bo sedaj skrbnik strokovnosti in apolitičnosti," so še poudarili.