Predsednik vlade Borut Pahor je v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev. Prvo vprašanje je zastavil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki je Pahorja vprašal o nameri vlade, da bo v primeru neuspeha pokojninske reforme na referendumu sprejela poseben interventni zakon, s katerim bo uvedla ostre varčevalne ukrepe. Tanko je ob tem opozoril, da bi učinek sprejete pokojninske reforme v letošnjem letu predstavljal 0,1 odstotka BDP oziroma 30 milijonov evrov, čez dve leti pa 0,2 odstotka BDP. Vlada pa je govorila, da bodo izgube v primeru nesprejetja visoke od 250 do 300 milijonov evrov. Zato je premierja vprašal, zakaj vlada straši, da bo morala sprejeti tako visoke interventne ukrepe, če to ne bo potrebno.
Premier je v odgovoru dejal, da ni namen vlade, da bi sprejela interventni zakon, temveč si želi, da bi ljudje podprli pokojninsko reformo. Kot je dejal, mora država v pokojninsko blagajno že sedaj prispevati okoli 30 odstotkov za pokojnine. Če bo treba kasneje prispevati več, potem bo morala vlada zmanjšati druge socialne pravice. Podrobneje pa Pahor o interventnem zakonu ni želel govoriti.
Pahor je ob tem poudaril še, da je sprememba pokojninskega sistema potrebna zato, ker se življenjska doba daljša. Ker se podaljšuje življenjska doba in tudi obdobje, ko ga preživimo pri starših, bi ljudje delali le tretjino svojega življenja, je še dejal premier.
Tanko s Pahorjevim odgovorom ni bil zadovoljen, zato je predlagal, da državni zbor o tem opravi pogovor.
Žerjav: Kako bo vlada odpravila administrativne ovire
Potem je Pahor odgovarjal na poslansko vprašanje predsednika SLS Radovana Žerjava glede odprave administrativnih ovir za podjetja, ki želijo investirati v Sloveniji. Žerjav je opozoril, da mora vsaka gospodarska naložba na poti do realizacije preskočiti nešteto administrativnih ovir, med drugim jih večina potrebuje tudi soglasje Agencije RS za okolje (Arso). Tam pa na rešitev čaka vsaj 2234 zapadlih zadev. Zato je premierja vprašal, kaj namerava storiti za odpravo teh ovir.
Pahor je v odgovoru priznal, da je podatek o številu zapadlih zadev na Arso zaskrbljujoč. Kot je dejal, je od tega 20 odstotkov zadev iz gospodarskega področja, ostalih 80 odstotkov pa gre za fizične osebe, večinoma za gradbena dovoljenja. Dejal je, da se je od leta 2002 do danes za trikrat povečalo število postopkov. Pri tem gre za zapletene postopke. Arso je po njegovih besedah že sprejel nekatere ukrepe, da bi postopke reševali hitreje. Med drugim so pridobili pomoč pri analizah na področju varstva voda, za področje gradnje so premestili uslužbence z drugih področij, za zmanjšanje zaostankov na vodovarstvenem področju pa so tudi ustanovili posebno delovno skupino.
Žerjav s takšnim odgovorom ni bil čisto zadovoljen. Dejal je, da bi vlada morala na tem področju storiti več, zato je predlagal, da opravijo poslanci na to temo širško razpravo.
Jelinčiča je zanimalo glede slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem
Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je predsednika vlade vprašal, kako namerava vlada poskrbeti za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Na to je premier odgovoril, da si vlada že od leta 2002 prizadeva za rešitev tega problema. Rezultat tega je v tem, da bodo poslanci v avstrijskem zveznem državnem zboru kmalu glasovali o ustavnem zakonu, ki bi Slovencem prinesel ustavno zagotovljeno pravico do topografije.
Tudi Jelinčič z odgovorom ni bil zadovoljen, zato je tudi on predlagal, da poslanci na to temo opravijo razpravo.
Poslanci bodo o tem, ali se opravi razprava o omenjenih vprašanjih, glasovali na torkovi seji državnega zbora.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.