Pahor predlagal Janšo za novega predsednika vlade

Predsednik republike Borut Pahor je, kot je sporočil po današnjem srečanju, državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč v torek pozno zvečer podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev.

Pahor je na novinarski konferenci uvodoma izrazil zadovoljstvo, da bo obdobje politične negotovosti po odstopu Marjana Šarca s funkcije predsednika vlade relativno kratko. "To je za Slovenijo pomembno tako z vidika politične stabilnosti kot tudi nujnosti, da vlada opravlja svoje delo s polnimi pooblastili," je dejal Pahor. "Prav tako je važno, da lahko poleg rednih ukrepov uveljavlja zahtevne strukturne spremembe; v njenem mandatu jo čaka tudi predsedovanje Svetu EU."

Spomnil je, da v njegovem mandatu do menjave vlade prihaja že četrtič. Kot je dejal, smo na nek način lahko zadovoljni, da je vsakič prišlo do menjave oblasti brez problemov, po demokratični poti. "V dveh primerih je šlo za odločitev za predčasne volitve, v dveh pa za izvolitev nove vlade znotraj iste sestave državnega zbora. Tudi to sme utemeljeno krepiti zaupanje v demokracijo, ustanove politične države in demokratično politično kulturo," pravi Pahor.

Tudi tokrat nove vlade kot predsednik republike ne bo ne podpiral ne zaviral, je poudaril, temveč bo z njo sodeloval. "Želim si, da bi bilo to sodelovanje tvorno in v korist v naše države in vseh ljudi," je dodal.

Predsednik republike je ob tem na javnost naslovil tri pozive. Pozval je k dialogu in sodelovanju brez izključevanja, v primeru nepremostljivih razlik in nasprotij pa si moramo po Pahorjevih besedah prizadevati za to, da se te ne bi poglobile v izključevanje ali v politično in družbeno razklanost.

Poleg tega od vseh, tudi od Janše in njegove ministrske ekipe pričakuje, da se bodo vzdržali izjav ali ravnanj, ki bi bila žaljiva ali celo sovražna. "Ni problem, če mislimo različno. Problem je, če različnost izražamo tako, da kratimo dostojanstvo drugega."

Potencialno vladno ekipo je še pozval, da vsi s svojim delom in ravnanjem okrepijo zaupanje v ustavni sistem in ovržejo sleherne strahove glede njene morebitne pristranosti ali celo sovražnosti. "Živimo v času globokih in globalnih tehnoloških in družbenih sprememb. Zdi se, da se vse spreminja, vendar pa je nekaj stvari, ki imajo trajno vrednost. To so demokracija, človekove pravice, vladavina prava, neodvisnost sodstva in medijev, spoštovanje človekovega dostojanstva."

Janša pa je danes spomnil, da jih, preden bo vlada operativna, čakata še dve glasovanji v DZ. Poudaril je, da je Slovenija glede na volilni sistem, ki ga imamo, obsojena na koalicijske vlade. A te so po njgeovih besedah "lahko uspešne, če partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno, če so suvereni in so sposobni sklepati kompromise".

Po Šarčevem odstopu je tako SDS kot zmagovalka prejšnjih volitev k pogovorom povabila vse parlamentarne stranke, izkazalo se je, da "so na pogovore pripravljene stranke, ki skupaj dosegajo večino v DZ". Prav tako se je po Janševih besedah v pogovorih izkazalo, da so prioritete strank zelo podobne. "V pogajanjih smo se zavedali, da je pred nami polovični mandat, da nas čakajo tudi nepredvidljivi izzivi," je še navedel in dodal, da mnogih želja partneric zato tudi ni v koalicijski pogodbi. Soglasni so, da se je treba osredotočiti na ključne težave.

Na prvem mestu je izpostavil stanje v zdravstvenem sistemu, izzive, povezane z varstvom okolja, in težave starejše generacije. V tem delu je zgoščenih največ strateških izzivov za Slovenijo. Koalicija predvideva ustanovitev urada za demografijo, ki bo po Janševih navedbah horizontalno koordiniral vse ukrepe, ki bodo izboljšali demografsko sliko Slovenije. Tako so po njegovih ocenah najbolj državotvorni resorji tisti, ki se ukvarjajo z demografijo.

V ospredju nove vlade sta tudi decentralizacija in debirokratizacija.

Pri vseh težkih ukrepih v pogodbi pa so po Janševih navedbah navedeni tudi roki za izvedbo. Stvari, ki v pogodbi niso navedene, a jih bo treba reševati, pa bodo reševali s soglasjem, je napovedal. Tako je zanj samoumevna tudi uresničitev katerekoli ustavne odločbe. S tem je odgovoril na vprašanje, zakaj v pogodbo ni vključena uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih šol.

Spomnil je še na partnerstvo za razvoj v njegovi prvi vladi in napovedal, da bodo tudi v tokratnem mandatu k sodelovanju povabili opozicijo in predstavnika narodnih skupnosti. Od slednjih po Janševih besedah ne pričakujejo, da bosta jeziček na tehtnici bodisi pri imenovanju vlade bodisi pri pozneje pri političnih odločitvah, bodo pa veseli podpore. Z njima bodo podpisali sporazum, v katerem bodo definirali stvari, ki jih je treba rešiti na področju narodnih skupnosti.

Eden od elementov koalicijske pogodbe so tudi podpisi podpore poslancev partneric, ki jih je po Janševih trditvah dovolj za večinsko vlado. Števila ni navedel, je pa spomnil, da bodo šteli glasovi na tajnem glasovanju.

Kar zadeva kadrovskih mest v vladi po Janševih navedbah ni nič zabetoniranega, dokler ni formalnih predlogov, na podlagi katerih poslanci odločajo. Povedal je tudi, da v prvi fazi ne načrtujejo spremembe zakona o vladi oziroma reorganizacije ministrstev, ker ni časa. Na vprašanje, ali bo rebalans proračuna eden prvih ukrepov vlade, pa je odgovoril, da bi bil slednji potreben, tudi če se ne bi sestavila nova vlada.

Pahor in Janša sta odgovorila tudi na vprašanje pritiskov pri oblikovanje te vlade. Pahor je spomnil, da so slednji sestavni del javnega življenja in dokler so v mejah primernega jezika, je to v redu. Tudi na tem mestu je posvaril pred sovraštvom. "Vsak, ki prevzema odgovorne funkcije, mora imeti disciplino, da se upre skušnjavi po tem, da reče nekaj neprimernega. Če se to zgodi, je dovolj priložnosti za opravičilo," je dejal.

Janša meni, da je legitimen pritisk, ko kdor koli izraža mnenje v obliki strinjanja ali nestrinjanja ter to argumentira, lahko tudi brez dlake na jeziku. A je meja prekoračena, ko gre za grožnje. Ob tem je obžaloval, da so nekateri v času podpisa koalicijske pogodbe prejemali grobe, resne grožnje, ne le njim, ampak tudi njihovim svojcem. To zanj ni legitimen pritisk.

Na vprašanje odnosa do medijev in komunikacije na Twitterju pa je Janša odgovoril z vprašanjem: "Kaj mislite, kaj bolj vpliva na javno mnenje? Javna obtožba v mediju, ki ga gleda 400.000 ljudi, ali nek tvit, ki ga prebere nekaj tisoč ljudi? Ko bomo to merili z istimi vatli, se bomo lahko resno o tem pogovarjali."

Pahor je ob tem ocenil, da je ustvarjanje ozračja, ki bi preprečevalo, da bi prišlo do razklanosti družbe, nekaj najpomembnejšega v tem trenutku.

Janša se je strinjal, da je to problem, a ne bo rešen, če se bo reševal le na enem koncu. Ne le politiki, tudi mediji imajo pri tem veliko odgovornost, je poudaril.

Sicer pa se je Pahorju zahvalil za zaupanje, prvakom SMC, NSi in DeSUS pa za to, da so imeli pred očmi interese državljanov in skupno blaginjo pred vsem, kar je dominiralo v medijih. Zahvalil se je tudi tistim medijem, ki so vedeli, da so se partnerji sestajali vsak dan, pa niso predstavljali motnje v pogajanjih.

Predlog kandidature za predsednika vlade je sicer je že vložen v DZ, volitve predsednika vlade pa se v skladu s poslovnikom DZ opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. DZ bo o kandidatu odločal najverjetneje prihodnji teden na redni seji, po nekaterih informacijah v torek.