Pahor je sogovorniku izrazil prošnjo Slovenije, da bi grški parlament po koncu pristopnih pogajanj med Evropsko unijo in kandidatkami ratificiral pristopni sporazum med Slovenijo in EU. Slovenija si namreč ne želi, da bi katerikoli problem kakorkoli vplival na proces širitve, je za STA povedal Pahor, pri čemer je omenil vprašanje Cipra.
Kot je dejal Pahor, ga je Kaklamanis v dolgem, izčrpnem in koristnem pogovoru seznanil z grškim stališčem do rešitve ciprskega vprašanja, medtem ko je želela slovenska stran izvedeti, ali bo rešitev tega vprašanja kakorkoli vplivala na proces ratifikacije sporazuma o širitvi EU. Grška stran, ki je zelo občutljiva glede vprašanja Cipra, pričakuje, da bo Ciper v EU sprejet v prvem krogu širitve, je pojasnil Pahor.
Kot je znano, sta grška in turška skupnost na Cipru konec januarja letos pod okriljem Združenih narodov obnovili pogajanja o prihodnosti že 28 let razdeljene države, ki zaključek pristopnih pogajanj z EU načrtuje za konec letošnjega leta, vendar pa pogajalci vidnejšega napredka doslej še niso dosegli. Medtem ko si ciprski Turki prizadevajo za konfederativno ureditev, pa grška skupnost vztraja pri ohranitvi enotne države. Ciprsko vprašanje je tesno povezano tudi z Grčijo, ki vztraja, da mora otok postati član EU ne glede na izid pogajanj o združitvi, Turčija pa nasprotno zahteva, da se otoku ne omogoči vstopa v unijo, dokler se prebivalci otoka ne dogovorijo o prihodnosti svoje države.
V nastopu na plenarni seji konference Jadransko-jonske pobude je Pahor podaril, da je Slovenija sredi treh pomembnih debat, ki zadevajo spremembe ustave, ter procesa približevanja EU in zvezi NATO. Predsednik DZ je to priložnost izkoristil za to, da je vse člane pobude obvestil o prizadevanjih in korakih DZ za izpolnitev vseh pogojev za članstvo v obeh zvezah, Italijo in Grčijo, ki sta članici tako EU in NATO, kot tudi Jadransko-jonske pobude, pa je zaprosil za podporo Sloveniji v teh prizadevanjih.
Konference Jadransko-jonske pobude, ki je namenjena izmenjavi mnenj o vidikih sodelovanja med državami članicami te pobude in odnosih z državami EU, so se poleg Pahorja in Kaklamanisa udeležili tudi predsedniki parlamentov Italije, Hrvaške, Albanije, BiH in ZRJ.
Slovenija je med ustanovnimi članicami Jadransko-jonske pobude. Namen pobude, oblikovane maja 2000, je povezati države, ki ležijo ob Jadranskem in Jonskem morju, ter jih spodbuditi k tesnejšemu sodelovanju na področjih oz. pri projektih, vezanih na morje in obmorski pas. Pobuda naj bi predstavljala okvir političnega dialoga, prispevala pa naj bi tudi k razvoju in varnosti celotne regije. Prvi zametki pobude segajo v konec 80-ih let, ob podpori EU pa so jo začeli uresničevati leta 2000.
