Šarec kandidat za mandatarja, Židanu mesto predsednika DZ

Prvak LMŠ Marjan Šarec je po večurnih pogovorih s predstavniki strank SD, SMC, SAB, DeSUS in Levica, ki so danes več ur pretresale vsebino predloga protokola o sodelovanju z Levico, razkril, da so se dogovorili, da bo peterica strank v sredo v državni zbor vložila njegovo kandidaturo za mandatarja. Obenem bodo predlagali, naj predsednik DZ postane prvak SD Dejan Židan. 

"Prav je, da damo na mizo, kar smo se dogovorili, se pravi, da vložimo kandidaturo in presekamo gordijski vozel, ki že celo poletje visi nad nami in storimo ta korak. Kdor bo to vlado podprl, pomeni, da je resen, kdor je pač ne bo, bo s tem pokazal, da nima resnih namenov," je povedal Šarec, ki pričakuje, da bo v ponedeljek seja, na kateri bosta izvoljena nov mandatar in novi šef poslancev. 

Šarec na glasovanju pričakuje tudi podporo Levice, kljub temu, da protokol o zunajkoalicijskem sodelovanju še ni docela usklajen. Kot je povedal kandidat za mandatarja, so protokol danes pregledali in ga bodo morda morali še kaj usklajevati,  a "noben od teh dokumentov ni takšen, da ne bi dovoljeval teh korakov, ki sem jih omenjal".

Prepričan je, da bo sporazum o partnerstvu podpisan v doglednem času. Če podpisa pod ta sporazum na koncu ne bo, pa tudi vlade ne bo, je dejal Šarec. Ob tem je ponovil, da ima peterica strank resne namene, "mi želimo priti do te vlade".

Mesec: Za ime kandidata za predsednika DZ smo izvedeli hkrati z mediji

Medtem pa je danes koordinator Levice Luka Mesec dejal, da so koalicijski partnerji njihov predlog zavrnili in napisali novega. Tega bo danes najprej obravnaval izvršni odbor Levice, usklajevanja bodo sledila v torek. Je pa Mesec poudaril, da to kaže, da si sodelovanje, način dela in zaveze eni in drugi očitno predstavljajo drugače. Poudaril je tudi, da želijo v Levici še pred podporo Šarcu za mandatarja "jasne zaveze, da se koalicijski sporazum po njihovi podpori kandidatu za mandatarja ne bo bistveno spreminjal. Danes je bila namreč izražena namera, da bi se," je povedal Mesec. Prav tako želijo, da se tudi po 13. avgustu, ko bosta predvidoma izvoljena mandatar in predsednik DZ, ne bi spreminjala vsebina za zdaj sicer še neusklajenega protokola o sodelovanju.

Levico je sicer danes zmotilo tudi to, da so za ime kandidata za predsednika DZ Dejana Židana izvedeli hkrati z mediji in ne na skupnem sestanku pred tem. "Če smo do sedaj delali konstruktivno in v sodelovalnem duhu, nas nekatere tendence, ki so jih danes pokazali koalicijski partnerji, skrbijo," je opozoril.

Na vprašanje, ali bo Levica torej v sredo prispevala svoje podpise pod kandidaturo Šarca za mandatarja, je Mesec odgovoril, da "v vsakem primeru čakajo četrtek", ko bodo znani izidi njihovega internega referenduma. Šele ti bodo namreč poslanski skupini dali legitimnost za podporo vladi. V Levici sicer vztrajajo pri tem, da Šarca nameravajo podpreti, je še zatrdil. "Opozarjamo pa koalicijske partnerje, da ne za vsako ceno," je opozoril.

Neformalno srečanje Tonina in Pahorja

Danes sta se ponovno sestala tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik državnega zbora Matej Tonin. V okviru neformalnega pogovora sta ugotovila, da zaenkrat ni razlogov za vnovična formalna posvetovanja Pahorja z vodji poslanskih skupin.

Potem ko je peterici strank pod okriljem Marjana Šarca predlog o projektnem sodelovanju  najprej predstavila Levica, so več ur o predlogu razpravljali zgolj predsedniki petih strank. Za nekaj časa so delo preložili na strokovne sodelavce, predsedniki strank pa so se medtem umaknili. Pogovori o nadaljnjih korakih so se nadaljevali tudi po vrnitvi predsednikov. 

Kako si Levica predstavlja sodelovanje?

V Levici so predlagali, da bi imele stranke vsake tri mesece koordinacijo, na kateri bi dorekle projekte, pri katerih bi sodelovali. Pri tem bi bila Levica nosilka najmanj enega projekta. Za izvajanje projektov bi bile po predlogu Levice pristojne delovne skupine, v katerih bi sodelovali predstavniki vlade in Levice, ministrstva pa bi zagotavljala vse zahtevane informacije. Proračun in rebalans bi na delovni skupini uskladili vsaj štiri mesece pred obravnavo v DZ, izogibali pa bi se vlaganju interpelacij zoper ministre oziroma vlado. Več podrobnosti o tem pa lahko najdete na tej povezavi.