
Komentator hrvaškega Jutarnjega lista Željko Trkanjec se je obregnil ob pomanjkljivo zanimanje Slovencev za sicer pomemben dogodek. Naš predsednik Borut Pahor je bil namreč edini od predsednikov z območja med Baltikom in Jadranom, ki v Varšavi ni bil na proslavi ob 25. obletnici prvih demokratičnih volitev za železno zaveso, izpustil je tudi zajtrk z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki je bil pravzaprav eden od gostiteljev dogodka.
Kot piše komentator, so slovenski mediji za Pahorjevo odločitev pokazali le malo zanimanja, sprejeli so razlago, da je bil pač dogovorjen za obisk v BiH. Le da gre za lase privlečen izgovor, ocenjuje komentator. Obisk v BiH je zelo enostavno prestaviti, do srečanja z Barackom Obamo pa je izjemno težko priti.
Pa vendar ni treba veliko razmišljati, da bi našli odgovor na vprašanje, zakaj se je Pahor na daleč izognil Obami, meni novinar. Ko je začela Evropska unija Rusiji zaradi razmer v Ukrajini žugati Rusiji s sankcijami, je slovenski zunanji minister Karl Erjavec hitro odletel v Moskvo. Slovensko gospodarstvo je namreč močno odvisno od izvoza, poleg evropskega pa za pomembnejši tržišči veljata Balkan in države nekdanje Sovjetske zveze.
Uradna Ljubljana naj bi bila zato v paničnem strahu pred novimi sankcija Evropske unije zoper Rusijo, saj naj bi lahko to Sloveniji prineslo 1,5 odstotni padec BDP in uničilo šibko okrevanje, ki bi ga naj letos zabeležila slovenska ekonomija.
Še največji udarec pa bi doživel paradni konj slovenske farmacije, Krka, ki na rusko in bližnja tržišča proda okoli 80 odstotkov izdelkov. Poleg tega je Slovenija še vedno zainteresirana za svoj krak plinovoda Južni tok. Zato ni presenetljivo, da je Erjavec – kot edini zunanji minister katere od članic Evropske unije po ruski priključitvi Krima – hitro prepričeval ruskega kolega Sergeja Lavrova, da ima Rusija v Sloveniji partnerico, na katero se lahko zanese, in ki ji je sodelovanje pomembnejše od zavezništev.
Erjavčevo dejanje je obsodila le opozicija, pa še ta medlo. Kot pravi novinar, je to mogoče pojasniti tudi s sovražno nastrojenostjo Slovencev do ZDA. Po letošnji raziskavi je namreč Slovenija tista država, ki od evropskih držav do ZDA goji najbolj odklonilna čustva, skupaj z Iranci in Palestinci smo se znašli med deseterico najbolj protiameriških držav.
A čeprav Erjavec in Pahor morda mislita, da s takšnimi prijemi ščitita Slovenijo, bi nam lahko to prineslo težave, meni komentator. Obama je v Varšavi definiral nove strateške postavke varnosti na vzhodnih mejah zveze NATO, ki se nanašajo na energetiko, obrambo in skupno sodelovanje. Kot vse kaže, bi se lahko v vzhodnem bloku zavezništva formiralo novo zavezništvo, ki bi imelo dolgoročni varnostni in ekonomski vpliv, nesodelovanje pa bi pomenilo veliko slabost.
Poleg tega bi države, ki bi se povezale, najbrž zaostrile odnose s Slovenijo, ki bi lahko ceno oddaljevanja plačala tudi, ko gre za njene interese znotraj Evropske unije, še meni komentator. Slovenija po njegovem igra na visoko tvegane karte, kar bi nam lahko prineslo politične in gospodarske težave z Brusljem in Washingtonom, tudi naravni zavezniki v regiji pa bi bili zelo nezadovoljni, če bi jim obrnili hrbet.
KOMENTARJI (306)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.