Pahor: Slovenija se lahko izkoplje iz krize

Poslanec SDS Andrej Vizjak je v državnem zboru naštel deset ključnih težav na gospodarskem in socialnem področju, ki vplivajo na vse težje pogoje za življenje ljudi in delovanje podjetij. Med drugim je omenil padec konkurenčnosti gospodarstva, naraščajoče stroške dela, vse večje zamude pri plačilih in vse večje število stečajev, povečanje javnega dolga in naraščajočo brezposelnost.

Boruta Pahorja je zato vprašal, ali se čuti odgovornega za nastale razmere v slovenskem gospodarstvu, ki da so v veliki meri posledica nepravočasnega in nezadostnega ukrepanja vlade. Opozicija je predlagala tri pakete protikriznih ukrepov, "pa žal ni bilo sprejeto niti partnerstvo za sodelovanje", je povedal Vizjak.

"Čutim se odgovornega za reševanje problemov, ki sem jih kot predsednik vlade skupaj z ekipo ministric in ministrov ujel decembra 2008," je odgovoril Pahor. Vlada je po njegovih besedah v marsičem uspela, v nekaterih ambicijah pa tudi ne, zaradi padca konkurenčnosti gospodarstva pa pripravlja poseben paket ukrepov.

Premier je prepričan, da se Slovenija ne potaplja. "Ni res, Slovenija ima moč, da izplava iz krize," je dejal in spomnil na danes objavljene podatke o gospodarski rasti Slovenije v lanskem letu. Potem ko je BDP leta 2009 močno upadel, je bila gospodarska rast lani pozitivna, je povedal.

Kriza je Slovenijo po besedah Pahorja zajela s časovnim zamikom, zato tudi izhod iz krize prihaja z zaostankom. "Slovenija zaenkrat ohranja vso politično, socialno in gospodarsko kondicijo, da lahko izplava iz te krize," je dejal Pahor in dodal, da bo pri tem potrebnega malo več optimizma in sloge.

Predsednik vlade je ob tem dejal, da bo vlada ta mesec zelo močno delala na paktu konkurenčnosti, ki ga predlagata Nemčija in Francija, Pahor pa bo z njim predvidoma sredi marca seznanil tudi predsednike vseh parlamentarnih strank.
Vizjaka je zanimalo tudi, ali se bo Pahor zavzel za zaplembo premoženja tajkunov. Predsednik vlade je glede tega pojasnil, da vlada pripravlja štiri zakone, ki bodo posegli tudi na to področje in ga uredili bolje, kot je bilo urejeno doslej.

"Ljudi, ki so skrbeli bolj za lastninjenje podjetij kot za njihovo upravljanje, ne morete najti v našem mandatu, ampak so bili proizvod prejšnjih," je povedal premier. "Mi smo bili tisti, ki smo moralno kategorijo tajkunstva spremenili v pravno pregonljivo dejanje," je še dejal.

Je policija uspešna pri pregonu gospodarskega kriminala?

Poslanca LDS Boruta Sajovica je zanimalo, ali je policija po Pahorjevi oceni uspešna pri pregonu gospodarskega kriminala. Vprašal je, kakšni so rezultati njenega dela ter ali je Nacionalni preiskovalni urad pravi odgovor na izzive, ki jih prinaša gospodarska kriminaliteta.

Pahor ocenjuje, da je policija pri pregonu gospodarske kriminalitete uspešna, in dodaja, da je pregon tovrstnih kaznivih dejanj njena "prioriteta številka ena".

Pojasnil je, da se je obseg obravnave in s kazensko ovadbo zaključene gospodarske kriminalitete v lanskem letu v primerjavi z letom poprej zvišal za 41 odstotkov. Premoženjska škoda teh dejanj je znašala nekaj več kot pol milijarde evrov, kar je 162 odstotkov več kot leta 2009. Premier dodaja, da se je delež gospodarskega kriminala v celotni strukturi kriminalitete povečal na 14 odstotkov, delež premoženjske škode, nastale kot posledica gospodarske kriminalitete, pa s 70 na skoraj 90 odstotkov.