Pahor pripravljenosti slovenske vojske podal nezadostno oceno

Slovenska vojska (SV) je po ocenah predsednika republike Boruta Pahorja na najnižji ravni sposobnosti delovanja že tretje leto zapored. Povprečna ocena za pripravljenost vojske za delovanje v krizi ali v vojni pa je nezadostna, je glede na poročilo o pripravljenosti SV za lani opozoril Pahor. Izpostavil je predvsem pomanjkanje finančnih sredstev.

Poročilo o pripravljenosti SV za leto 2015 sta danes v predsedniški palači Pahorju predstavila ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba SV generalmajor Andrej Osterman.

Predsednik republike je v izjavi novinarjem med drugim opozoril, da je v poročilu pripravljenost za delovanje vojske v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno, ocena za pripravljenost za delovanje v krizi ali v vojni pa nezadostna.

Slabe razmere zaradi pomanjkanja sredstev

Iz ocene stanja po Pahorjevem mnenju povsem jasno izhaja, da se je Slovenska vojska znašla v tako zaskrbljujočih razmerah predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tako je skupaj s Katičevo in Ostermanom ponovil potrebo po zagotovitvi denarja, s katerim bodo zagotovili posodobitev celotnega slovenskega varnostnega sistema. 

Po Pahorjevih ocenah morajo v relativno kratkem času doseči politično soglasje o povečanih izdatkih za varnost.

Katičeva je sicer poudarila, da je vlada ustavila trend zmanjševanja sredstev za vojsko, a obenem ocenila, da bo potreben rebalans proračuna za leto 2017. Po njenih besedah bi za vzdrževanje obstoječe opreme in ohranjanje zmogljivosti v čim krajšem času potrebovali okoli 45 milijonov evrov. Če bi želeli pristopiti k modernizaciji, pa bi v prihodnjih letih potrebovali po dodatnih 50 milijonov evrov. A je ob tem izpostavila, da je za SV potrebno zagotoviti stalen vir sredstev.

Kot je dejal Osterman, SV izzivov ne more premagati brez dodatnih sredstev. Ob sedanji dinamiki proračuna in načrtovani dinamiki SV po njegovem mnenju ne bo več mogla vzdrževati takšnega operativnega tempa, "saj se nahaja na pragu kritične stabilnosti, ki je povezana z razvojem in vzdrževanjem osrednje stopnje operativnosti vojaške opreme in oborožitve".

Da je SV ob tako nizkem proračunu naloge opravila, je bilo po njegovih besedah mogoče le ob skrajno racionalnem obnašanju.

Vendar je Pahor poudaril, da SV ni pomožna policija ali pomožna civilna zaščita, pač pa je njena ključna naloga obramba domovine in pomoč zaveznikom. "Zato je nujno ohranjati njen bojni značaj, za kar pa potrebuje višjo raven popolnjevanja, sodobnejšo opremo, boljše usposabljanje in vso potrebno opremo za posameznika ter zaloge za enote," je odločen predsednik.

Po njegovih besedah ne vemo, ali bo finančni in begunski krizi v Evropi sledila tudi varnostna. Poudaril je, da je Slovenija varna država, a ni samoumevno, da taka ostane, če v varnost ne bo primerno vlagala. Še zlasti sedaj, ko je po njegovih ocenah neposredna ogroženost varnosti večja kot je bila pred časom. "Slovenija si ne more privoščiti tega luksuza, da bi upala na to, da se bodo stvari v mednarodnem okolju izboljšale in umirile in v povečanje varnosti ne bi vlagala več," je prepričan Pahor.

Med drugim pristojne prosi za odgovor, ali sedanja oprema in usposobljenost SV ustrezata novim grožnjam v mednarodnem okolju.

Vojake ocenil z odliko

Tako Katičeva kot Pahor sta izpostavila tudi svetlejšo plat SV, ki jo zaradi predanosti, motiviranosti in profesionalnosti predstavljajo predvsem njeni pripadniki in pripadnice, ki so svoje naloge lani opravili z odliko.

V enajstih mednarodnih operacijah je lani na dan delovalo skoraj 400 pripadnikov SV, v podporo zaščiti in reševanju ter policiji v migrantski krizi je bilo vključenih več kot 4000 pripadnikov in pripadnic.

Dejavniki za ocene glede pripravljenosti SV so sicer popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter možen obseg usposabljanja. SV se je lani zmanjšala za dodatnih 540 pripadnikov. Tako je popolnjenost stalne sestave glede na dolgoročni program 88-odstotna, popolnjenost s pogodbeno rezervo pa le 36-odstotna.

Od načrtovanih vaj sta bili izvedeni le dve tretjini. Število izstreljenih nabojev na vojaka se je tudi to leto ponovno znižalo, le število dni na terenskih vajah je bilo povečano.

Več kot tretjina vozil ima pretečeno življenjsko dobo, razpoložljivost vojaške tehnike se je zmanjšala za dodatnih pet odstotkov, še zlasti kritično je stanje na področju helikopterjev. Ocena stanja kot kritično izpostavlja tudi zaloge opreme, stanje infrastrukture ter osebne opreme in zmožnosti zdravstvene in socialne oskrbe.