Opozicija bo torej še vztrajala pri bojkotu dela kolegija državnega zbora, danes ste jim ponudili začasno rešitev glede najbolj sporne točke: omejitve razprav. Ponudili ste jim dodatno uro. Kako pa naprej? Jih boste do petka, ko je predviden nov sestanek kolegija, uspeli prepričati, da se ga udeležijo? In če, s čim?
Kolegij odloča z večino glasov. Moja edina postopkovna možnost, ki jo imam, je ta da predlagam državnemu zboru, če do dogovora ne pride, da za eno uro podaljša obravnavo neke teme. To možnost sem danes ponudil, sprejeli so jo, kar pomeni, da smo zaenkrat rešitev našli. Treba pa je najti nek trdnejši dogovor, ki bo omogočal uspešno delo do konca mandata, saj si to DZ tudi zasluži. V treh in pol letih je marsikaj postoril.
Pa bo DZ normalno delal naprej, ali kljub temu lahko pride do blokade dela?
Smo v predvolilnem času – pred evropskimi in državnozborskimi volitvami – gotovo bo sedaj v DZ več tekmovanja kot sodelovanja, vendar – najprej moja naloga in naloga mojih kolegov in kolegic – je, da kljub temu tekmovanju poskušamo najti tiste skupne stvari, ki so potrebne za to, da gre ta država normalno naprej.
V zadnjih dneh so se pojavile govorice, da naj bi vam premier ponudil mesto zunanjega ministra oz. vas povprašal ali bi ga bili pripravljeni prevzeti. Je to res ali ne?
Šlo je za kratke hipotetične pogovore. Iz treh razlogov ne bom razmišljal o tem. Prvič zaradi tega, ker opravljam delo predsednika državnega zbora in mislim, da smo sedaj v nekem zapletenem položaju, v katerem je potrebno zelo tankočutno in potrpežljivo iskati ravnotežje, da gredo stvari naprej. Drugič zato, ker sem kandidat za evropskega poslanca in se mislim potruditi za to, da bi ZDSL uspelo. In tretjič zato, ker se mi zdi, da je zdaj Slovenija po vstopu v Evropsko unijo v situaciji, ko prvič prav preko zunanjega ministra opravlja levji delež posla med Ljubljano in Brusljem in tukaj mora biti nekdo, ki je vtečen, ki dela s polnimi jadri. Če bi to želel prevzeti jaz, bi prvič povzročil veliko verjetno konfliktnih situacij, v samem parlamentu teh konfliktnih situacij ne potrebujemo, in drugič bi moral iti ne neko kratko uvajanje, za katerega ne bi imel časa. Se pravi, z moje strani ni razlogov za takšno odločitev.
Vendar, ponudba s strani predsednika vlade je bila?
Šlo je za izmenjavo mnenj. S predsednikom vlade imava zgledne odnose. Pogovarjala sva se tudi o možnosti, če bi se to mesto izpraznilo v nadaljevanju, sam sem mu pa iskreno povedal, da jaz ne morem biti alternativa iz omenjenih treh razlogov.
Veliko prahu ste pred dnevi dvignili tudi z odpovedjo mestu nosilca na strankini listi za evropske volitve. Kot ste dejali zato, da bi se posvetili delu v državnemu zboru. Ampak, kaj boste storili, če boste s preferenčnimi glasovi vendarle izvoljeni za evropskega poslanca?
Če bi bil sedaj nosilec liste, bi kdo utegnil reči, da je kakšna moja postopkovna rešitev ali politični predlog zato, da se stvari umirijo, da lahko delamo naprej, bom rekel v funkciji nekega predvolilnega nastopa. Temu se želim izogniti. Prevzel sem nalogo voditi državni zbor in bi želel to delo pošteno opraviti. Sem pa kandidat. Potrudil se bom. Če bom izvoljen v Bruselj, se bom posvetil novi nalogi, ki mi jo bodo zaupali ljudje.
